Svetovna premiera Rožnate lune bo 13. junija popoldne, film bodo nato predvajali še trikrat. Film je nizozemsko-slovenska koprodukcija, slovenski koprodukcijski hiši sta Tramal films in Staragara, zanju Jožko Rutar in Miha Černec.

Film je bil decembra 2020 posnet tudi v Sloveniji, in sicer na Zelenici, Jezerskem, v Ljubljani, na Jesenicah, Predelu in na Škofljici. Pri produkciji je med drugimi sodeloval scenograf Miha Knific ter številna slovenska tehnična in postprodukcijska ekipa. Izvršna producentka v slovenskem delu snemanja je bila Nina Robnik, ki se bo skupaj z Rutarjem in Černecem premiere tudi udeležila, so sporočili s Slovenskega filmskega centra.

Začetek plodnega sodelovanja z Nizozemsko?
Slovenska produkcijska ekipa ob premieri poudarja, kako se veselijo predstavitve filma, ki je nastajal "v času strogih covidnih omejitev, prepovedi gibanja ponoči in med občinami, zaprtja večine osnovne infrastrukture in takratne vladne blokade financiranja slovenskega filma". "Prepričani smo, da bo prva bilateralna slovensko-nizozemska koprodukcija spodbudila intenzivno filmsko sodelovanje med producenti obeh držav, slovenskim filmskim ustvarjalcem pa olajšala dostop do financiranja v eni najhitreje se razvijajočih evropskih filmskih industrij zadnjih let."

O pravici do dostojanstvene smrti
Rožnata luna je zgodba 74-letnika, ki nekega dne svojima odraslima otrokoma sporoči, da "ima dovolj življenja" in da hoče pred svojim naslednjim rojstnim dnevom umreti. Medtem ko Ivan stoično prenese očetovo izjavo, se ji njegova sestra Iris upira na vse mogoče načine. Pusti službo in se preseli k očetu, prepričana, da ga bo na vsak način od dejanja odvrnila. V filmu nastopajo znani nizozemski obrazi: Julia Akkermans, Johan Leysen, Eelco Smits, Anniek Pheifer, Sinem Kavus in drugi.

Po mnenju režiserke Rožnata luna tako združuje dve generaciji v zgodbi o strahu pred izgubo starša ali ljubljene osebe. Ali lahko mlajša generacija, polna življenja, razume oziroma podpira željo po smrti starejše generacije? Iris se mora spopasti z očetovo željo in morda še bolj s svojim odnosom do življenja in načinom, kako ga živi. Ona, s tem pa tudi gledalec, se mora nenadoma spopasti z vsemi vrstami vprašanj, kot so samoodločanje, prilagodljivost, smisel življenja, osamljenost in intimnost.

Scenarij za film je napisal Bastiaan Kroeger, glavni producent filma je nizozemski Keplerfilm, koproducent je tudi nizozemska televizija NTR.

Film je nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, Nizozemskega filmskega sklada in sheme denarnih povračil obeh držav ter televizijskega sklada Cobo. Prav tako je pridobil tudi sredstva koprodukcijskega sklada Eurimages in programa Ustvarjalna Evropa – Media.