"Z globoko žalostjo moram sporočiti, da je moja žena in najboljša prijateljica Karen Black pred nekaj minutami preminila," je igralkin mož Stephen Eckelberry objavil na svojem profilu na Facebooku. "Hvala vsem za ljubezen in molitve, ki so njej pomenile prav toliko kot meni."

Blackova, ki je kot karen Ziegler odraščala v premožnem predmestju Chicaga, je skoraj brez izjeme igrala problematične, nevrotične, tako ali drugače ogrožene like. Za svojo vlogo natakarice Rayette Dipesto v filmu Five Easy Pieces (z Jackom Nicholsonom) je dobila zlati globus in nominacijo za oskarja; New York Times je takrat njen lik opisal kot "pomilovanja vredno, a privlačno povzpetnico". Za dekle, ki je prihajalo iz popolnoma meščanskega zaledja, so bile tovrstne vloge resnično - igra: "Ko me je režiser Bob Rafelson poklical, da bi se pogovorila o vlogi, je rekel: 'Karen, skrbi me, da ne bo primerna zate, ker si prepametna.' Odgovorila sem mu: 'Bob, ko se boš zadrl 'Akcija!', bom izklopila možgane, ker Rayette taka pač je.'"

Že leto pozneje je spet nastopila z Nicholsonom, tokrat v filmu Drive, He Said, ki ga je igralec tudi režiral.

Ob Robertu Redfordu in Mii Farrow je nastopila v prejšnji ekranizaciji Velikega Gatsbyja (1974); za vlogo Myrtle Wilson, ljubice Toma Buchanana, katere smrt sproži usodno peripetijo zgodbe, je dobila še svoj drugi zlati globus.

Brez konfliktov s "Hitchem"
Leta 1975 je bila nato nominirana celo za grammyja, saj je za glasbeno dramo Nashville Roberta Altmana pesmi tako napisala kot tudi odpela. Leto pozneje je igrala tatico draguljev v filmu Family Plot, ki se je izkazal za labodji spev Alfreda Hitchcocka. "Drug drugemu sva prebirala pesmi in rime, on pa je skušal najti luknje v mojem besednem zakladu," je pozneje povedala o režiserju, ki je slovel po svojem težavnem, pogosto sovražnem odnosu do igralk. "'Danes se mi zdite zelo prodorni, gospodična Black,' mi je na primer rekel zjutraj. 'Oh, hočete reči bistroumna?' sem odgovorila in podobno. Na koncu snemanja sem mu zato kupila ogromen slovar, na katerem je bilo v zlatem izvezeno Diction-Harry."

Od zvezdnice do B-žanra
Proti koncu sedemdesetih so zanimive vloge počasi nehale padati v igralkino naročje; sama je trdila, da jo je 'pokopalo' sodelovanje v s številnimi težavami preobremenjeni produkciji filma The Day of the Locust, pa čeprav ji je tudi ta prinesel nominacijo za zlati globus. Prisiljena je bila nastopiti v celi vrsti nizkoproračunskih grozljivk (Burnt Offerings, 1976, Trilogy of Terror, 1975 ...). Očitno je v žanru pustila svoj pečat - konec koncev se je neki pankovski bend njej na čast poimenoval The Voluptuous Horror of Karen Black. V osemdesetih se je zatekla na televizijo in gostovala v serijah Miami Vice, Miza za pet ter Zakon in red.

V poslednjem filmu Riverja Phoenixa
Leta 1993 je bila priča koncu še ene kariere: igrala je v filmu Dark Blood, ki nato ni izšel, saj je River Phoenix še med snemanjem umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. (Film so iz že posnetega materiala naposled sestavili lani in ga predvajali na peščici mednarodnih festivalov.) Če gre verjeti njenemu profilu na IMDb-ju, je v zadnjem času končala še dva projekta, She Loves Me Not in The Being Experience, v katerem nastopata Alan Cumming in Terrence Howard.

Dobrota neznancev
A kljub svoji dolgi in plodni karieri se je bila igralka, ko so zdravniki pri njej pred tremi leti odkrili raka, prisiljena za pomoč pri plačevanju stroškov zdravljenja obrniti na javnost. Ljudje so se odzvali: v njeno fundacijo se je namesto 17 tisočakov, kolikor je stalo eksperimentalno zdravljenje, nakapljalo več kot 61 tisoč dolarjev.