Komedijantka, ki se je med najbolj priljubljene v svojem poslu uvrstila z neštetimi šalami na račun lastnega videza, je po besedah nekdanjega menedžerja Miltona Suchina umrla v spanju z nasmehom na obrazu.
Dillerjevi, ki je šale zbadala s prepoznavnim hripavim glasom, so rekli "prva dama stand-upa", njena prijateljica in stanovska kolegica Joan Rivers pa jo je opisala kot žensko, ki je tlakovala pot mladim generacijam stand-up komedijantk. "Phyllis Diller je bila zadnja iz dobe, ki je od žensk, ki bi želele biti smešne, zahtevala, da so takšne tudi videti," je zapisala na Twitterju.
Dillerjeva je svoj 'komični' videz zasnovala na atributih, kot so vihrava pričeska, ekstravagantni kostumi, izmišljen soprog po imeni Fang, držalo za cigarete in nepogrešljiv prodoren smeh.
Dillerjeva, ki se je rada pohvalila, da je postavila rekord, ker je s svojimi šalami nasmejala 12-krat na minuto, se je v 'šovbiznisu' po običajnih standardih uveljavila relativno pozno, pri 37 letih. Leta 1955 je debitirala v San Franciscu v žanru, ki je bil do takrat rezerviran izključno za moške.
Mama s smislom za humor
Njena kariera je pravzaprav vzcvetela iz družinskega življenja. Preden je okusila bleščeče zvezdništvo, je bila gospodinja, vzgajala je pet otrok in pisala za razne medije. Da bi se lahko resneje preizkusila v stand-up komediji, se ji je zazdelo po dobrem odzivu na njeno stresanje šal na roditeljskih sestankih in podrobnih srečanjih.
Med stand-up komiki je postajala vse bolj prepoznavno ime, začela je nastopati na malih zaslonih in dobila prve vloge v filmu. Leta 1961 je igrala v manjši vlogi v Splendor in the Grass Elia Kazana, leta 1970 pa so jo na Broadwayu že gledali v naslovni vlogi predstave Hello Dolly.

Največ jo je naučilo občinstvo
Svoje življenje je leta 2005 popisala v avtobiografiji z naslovom Like a Lampshade in a Whorehouse (Kot senčnik v javni hiši), kjer je prav smejanje na lasten račun imenovala kot eno ključnih lastnosti dobrega občinstva, za svojega največjega učitelja pa je imela kar občinstvo. "Pustila sem jim, da se smejejo z menoj in da se smejejo meni, to pa jim je dalo udoben občutek. Vsega sem se naučila od njih. Komik ni uspešen, dokler ne zasliši smeha," je leto pred tem povedala v intervjuju za Reuters.
Sicer pa smo njen glas lahko slišali v animiranem filmu Življenje žuželk leta 1998, leta 2005 je nastopila v dokumentarcu The Aristocrats, njen pa je bil tudi glas Petrove matere v animirani tv-nanizanki Family Guy.