Najslavnejši mimik na svetu, ki je desetletja brez besed izvabljal čustva iz ljudi po vsem svetu, je v soboto zvečer umrl na svojem pariškim domovanju, je sporočila njegova hčerka Camille. Pokopan bo na slovitem pokopališču Pere Lachaise.

Marceau se je leta 1923 v Strasbourgu rodil kot Marcel Mangel. Umetnosti se je izučil pri slavnem Etiennu Decrouxu, za zgled si je postavil velike zvezde ameriškega filma Charlieja Chaplina, Busterja Keatona in Harryja Langdona, seznanjen pa je bil tudi s tradicijo evropske commedie dell'arte ter s stilizirano estetiko kitajske opere in japonskih no iger.

Bip, ikona 20. stoletja
Spominjali se ga bomo predvsem po liku Bipa, žalostnega klovna belega obraza v progastem puloverju in z ovenelo rdečo cvetlico za trakom pošvedranega klobuka, ki ga je ustvaril daljnega leta 1947. Pripisujejo mu tudi tako rekoč vse zasluge za ponovno oživitev mimične igre po drugi svetovni vojni - ko je že kazalo, da jo je v dvajsetih letih dokončno izrinila nova in eksotična filmska umetnost. Njegova skupina, Compagnie Marcel Marceau, je bila v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja edina mednarodno prepoznana in priznana. Nastopil je v več kot ducatu filmov; zaslovel je z vlogo v Les enfants du Paradis Marcela Carneja (1947), največ uspeha pa je imel Silent Movie Mela Brooksa, v katerem je imel tudi priložnost spregovoriti.

Kako utelesiti čustva?
"Podobno kot glasba tudi mimična igra ne pozna meja in narodnosti," je nekoč rekel. "Če sta smeh in jok razpoznavni znamenji človeške rase, so vse kulture prepojene z našo umetnostjo." Mimik z gibi izrazi bistvo skrivnih hrepenenj človeške duše, je trdil: "Če hočeš ponazoriti veter, postaneš vihar. Če hočeš pokazati ribo, se vržeš v morje."