Kurosawa (1910-1998) je v svoji kar 57 let trajajoči filmski karieri posnel 30 v večji meri izvrstnih filmskih del, filmski zgodovinarji pa mu pripisujejo tudi levji delež zaslug za to, da je sredi 20. stoletja v svet ponesel glas o filmskem ustvarjanju dežele vzhajajočega sonca.

V celjskem Mestnem kinu Metropol si bo med 26. in 30. januarjem mogoče ogledati šest filmov Kurosawe z dodatkom enega (Ponoreli vlak, 1985), ki je bil posnet po njegovem izvirnem scenariju. Dobršen del te krajše retrospektive se osredotoča na pomembno obdobje v njegovi karieri med letoma 1948 in 1951, le nekaj trenutkov preden ga je začel spoznavati širni zahodni svet.

Filmskim klasikam, kot so Rašomon (1950), Krvavi prestol (1957) in Telesna straža (1961) se bodo tako pridružili še nekateri manj znani, a nič manj izvrstni Pijani angel (1948), Potepuški pes (1949) in Škandal (1950). Retrospektivo so v kinu Metropol pripravili v sodelovanju z založniško hišo Demiurg in veleposlaništvom Japonske v Sloveniji.

Kot uvod v teden filmskih presežkov pripravljajo pregledno razstavo mlade celjske umetnice Ize Pavlina, katere motivno izhodišče je sodobna popularna kultura mlajših generacij, v prvi vrsti japonska otaku kultura, z zanjo značilnimi animiranimi filmi – animeji in stripi – mangami, ki jih je kot hvaležen material prevzel tudi zahodni svet.

Akira Kurosawa je v filmski industriji začel delati leta 1936, najprej kot asistent režije in scenarist, njegov režijski prvenec Sanširo Sugata (tudi Judo Saga) pa je prišel leta 1943. Po vojni je leta 1948 posnel Pijanega angela, s katerim se je uvrstil med najpomembnejše mlade japonske režiserje, glavno vlogo pa je dal Toširu Mifuneju, s katerim sta nato skupaj posnela še 15 filmov.

Med njimi je bil tudi Rašomon (1950), ki je postal presenetljivi dobitnik zlatega leva v Benetkah in si zagotovil distribucijo tako v Evropi kot Severni Ameriki in z uspehom prvič odprl filmski trg Zahoda japonski filmski industriji, s čimer so se v mednarodnem prostoru predstavili tudi drugi japonski filmarji. V 50. in 60. letih je Kurosawa posnel približno en film na leto, nato pa je postal manj ploden, a ne manj kakovosten: tudi njegova zadnja epa Kagemuša (1980) in Ran (1988) sta požela pohvale kritikov in dobila številne nagrade, prvi celo zlato palmo v Cannesu.

Leta 1990 je Akira Kurosawa prejel oskarja za življenjsko delo.