Oskarji za Daya-Lewisa, Hathawayevo in Waltza so se zdeli podeljeni že skoraj v naprej (in včasih je očitna izbira pač pravilna izbira), medtem ko Jennifer Lawrence morda (še) ni fantastična igralka, pa gotovo ni med hujšimi spodrsljaji, kar si jih je Akademija kdaj v tej sekciji privoščila.
Sodelavka MMC-jeve kulturne redakcije Ana Jurc je bedela v noči z nedelje na ponedeljek in si podelitev ogledala v neposrednem prenosu, njeno poročanje ste lahko spremljali tudi vi. "Ne vem, če me je letos kar koli zelo šokiralo; v tej velikanski količini nominiranih filmov ni bilo nobenega, na katerega bi bila silno čustveno navezana oziroma bi zanj navijala," pravi. Zato se ji zdi čisto prav, da so se nagrade tokrat malo porazporedile in, ko bo ta podelitev del zgodovine, ne bo filma, ki bi se mu lahko reklo "veliki zmagovalec leta".
Edina zares slaba odločitev članov Akademije se ji zdi nagrada za sicer izvrstnega Anga Leeja, saj je bil Pijevo življenje po njenem mnenju "plitek, na silo newageovsko 'poduhovljen' in vizualno preveč spoliran izdelek", ki mu bi stežka odpustila že samo vse tiste nagrade v tehničnih kategorijah, tako pa ... Tolaži jo, da so celo člani Akademije razumeli, da to pač ne more biti najboljši film leta, in se z oskarjem za Misijo Argo obenem še oddolžili za svoj "spregled" Afflecka v kategoriji za najboljšo režijo.
Izbira Misije Argo "še najmanjše zlo"
Na splošno bi si želela, da bi vsaj katero od pomembnejših nagrad odnesle Zveri južne divjine, "čeprav so bile v družbi 'večjih' ves čas videti kot izgubljena indie sirota s Sundancea". "Oskarji za Daya-Lewisa, Hathawayevo in Waltza so se zdeli podeljeni že skoraj v naprej (in včasih je očitna izbira pač pravilna izbira), medtem ko Jennifer Lawrence morda (še) ni fantastična igralka, pa gotovo ni med hujšimi spodrsljaji, kar si jih je Akademija kdaj v tej sekciji privoščila," nadaljuje naša filmska recenzentka.
Ljubezen bi bil po mnenju Jurčeve primeren in "dostojanstven" kandidat za končnega zmagovalca, a nekako ne vidi logike v nominiranju (in morebitni zmagi) istega filma v kategoriji tujejezičnih filmov in nato še najboljšega filma. Z izjemo Hanekejevega in Zeitlinovega filma je bila izbira Misije Argo torej še najmanjše zlo, še dodaja.
"Nič šokantnega"
Denis Valič, urednik in kritik na področju filma, v nasprotju z našo sodelavko ni bedel, saj je, kot pravi, nekajkrat v preteklosti skušal gledati prenos, a se je izkazalo tako kot pri športu: raje pogleda poročila, kjer v petih minutah povedo vse. Presenetilo ga ni nič, a tudi po pričakovanem scenariju ni šlo - tega namreč ni imel.
"Saj te filme pogledam, a še zdaleč se mi ne zdijo smetana filmske umetnosti. No, morda so nekateri smetana filmske industrije," pravi Valič. Skratka: vsekakor nič šokantnega. "Nikoli se ne bi razburjal zaradi odločitev akademije. Mislim, da imamo več kot dovolj problemov doma, o katerim bi morali več razpravljati in se morda tudi razburjati," še doda na koncu.
Oskarji za Daya-Lewisa, Hathawayevo in Waltza so se zdeli podeljeni že skoraj v naprej (in včasih je očitna izbira pač pravilna izbira), medtem ko Jennifer Lawrence morda (še) ni fantastična igralka, pa gotovo ni med hujšimi spodrsljaji, kar si jih je Akademija kdaj v tej sekciji privoščila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje