Po izolaciji med resničnima vojnama v 90. letih Srbija upa, da bo Koriolan, režijski prvenec Ralpha Fiennesa, ki v filmu tudi igra poleg Gerarda Butlerja, v državo, ki bi ji gospodarska injekcija prišla zelo prav, pripeljal novo obdobje filmske produkcije. Da izboljšanja podobe in prepoznavnosti Srbije v očeh mednarodne javnosti niti ne poudarjamo. "To je nekaj zelo, zelo pozitivnega," je o Koriolanu, ki so ga ravno nehali snemati, povedala Nadica Momirov, državna sekretarska na srbskem kulturnem ministrstvu. "Je zelo pomembna stvar za turizem in za gospodarstvo."

Gospodarske spodbude za filmarje
Od padca komunizma pred dvema desetletjema so številne države v Vzhodni Evropi zaslužile na stotine milijonov z gostovanji filmskih produkcij, ki so iskale alternativo dražjim ameriškim in evropskim snemalnim lokacijam. A Srbija je bila do pred kratkim večinoma pozabljena. Glede na velikansko javno zanimanje za Koriolan pa v srbskem parlamentu za naslednji mesec načrtujejo razpravo o davčnih olajšavah in popustih za mednarodne filmske produkcije.

Colin Vaines, producent omenjenega projekta, ki je sodeloval tudi pri Scorsesejevih Tolpah New Yorka, pravi, da je varčevanje z denarjem ključnega pomena v trenutni gospodarski situaciji. "Manj ljudi je, ki želijo denar investirati v filme," pravi.

Fiennes je moral omejevati produkcijo, na koncu mu je celo uspelo porabiti 30 odstotkov manj, kot so mu namenili, Srbijo pa je pohvalil, ker so mu dovolili snemati v parlamentu in mu kot statiste "posodili" vojake na notranjem ministrstvu. "Produkcija je tekla gladko. Statisti in prizorišča so bili odlični," je povedal v intervjuju. "Najbolj sem se bal tega, da mi bodo na prizoriščih odpovedali sodelovanje tik pred zdajci, ker bi zahtevali več denarja ali kaj podobnega. A to se ni zgodilo."

Gabrielle Tana, ena izmed producentov Koriolanusa, pravi, da je bilo snemanje v Srbiji 20 odstotkov cenejše, kot bi bilo na Češkem, in celo 50 ali 60 odstotkov cenejše, kot bi bilo na bolj tradicionalnih prizoriščih, kakršni sta na primer London ali Pariz.

Barbara Sandić, direktorica pri srbskem novem zasebnem studiu PFI, pravi, da je imela Jugoslavija z velikanskimi studii Avala precej daljšo tradicijo snemanja filmov kot novejše lokacije, kakršni sta Romunija in Bolgarija. "Zato so naš umetniški oddelek, scenografi veliko bolj ugodni kot kjer koli drugje."

Srbska filmska komisija in drugi želijo, da bi vlada državo za filmarje naredila še bolj privlačno, morda s 15-odstotnim popustom na gotovinsko plačevanje sredstev, ki jih porabijo mednarodne produkcije. Upajo, da bi bila to velika prednost.

Na Madžarskem, na primer, se je prihodek od tujih produkcij in koprodukcij od leta 2004 podeseteril: takrat so namreč uvedli 20-odstotno povračilo sredstev za tuje filmske produkcije. Leta 2009 so tuji filmarji tam porabili 126 milijonov evrov, so sporočili z madžarskega nacionalnega filmskega urada.

Tak prihodek je sicer majhen del letnega BDP-ja, a izboljšuje podobo države v očeh tujcev, pogosto tudi dviga njen ugled. Izjema je bila komedija Borat, ki je prebivalce romunskega podeželja razjezila, saj so bili prikazani kot antisemitsko naravnani in nazadnjaški.

Podjetniki si že manejo roke
Srbski prihodki od filma pa so veliko nižji. Mednarodne filmske produkcije, tudi oglasi, naj bi letos prinesli več kot 20 milijonov dolarjev, kar je skoraj dvakrat več od lanskih deset in predlanskih šest milijonov, so sporočili s prej omenjene komisije. Velik delež k letošnjemu napredku je prispeval Koriolan, in ravno ko je ekipa tega filma pospravila kovčke, je tam začela serijo snemati italijanska državna televizija, ki bo v Srbiji več mesecev. Tudi srbski predsednik Boris Tadić je Hollywood povabil v Srbijo.

Poleg uvedbe novih spodbud za filmarje si Srbi želijo prodati studio Avala, kjer že leta niso posneli filma zaradi bankrota večinskega lastnika, še dodaja Momirova z ministrstva. Vlada, ki ima v lasti 40 odstotkov studia, upa, da bo odkupila še 11 odstotkov in tako dobila pravico do prodaje večinskega deleža in oživitve podjetja, je dodala.

Tudi podjetniki v Srbiji že stavijo na potencial filmske industrije. Zasebno podjetje Pink Media, ki ima v lasti več tv-postaj po vsem Balkanu, je prej omenjene studie PFI zgradila na obrobju Beograda in si želi pritegniti ameriške in evropske filmske ekipe. Sandićeva s PFI-ja pravi, da bo kompleks devetih zvočnih odrov, ki bo naslednje leto dokončan, skupno stal 100 milijonov evrov.

V letu 2011 je v Srbiji snemanje napovedalo že nekaj hollywoodskih zvezdnikov: tja prihaja Johnny Depp, ki bo v filmu najslavnejšega srbskega filmarja Emirja Kusturice nastopil v vlogi mehiškega revolucionarja Pancha Ville. Ob njem bo igrala Salma Hayek.