Družbenokritično komedijo o organizaciji srbske parade ponosa z Nikolo Kojem, Milošem Samolovom, Hristino Popović in Goranom Jevtićem v glavnih vlogah je po Dragojevićevih besedah dobro sprejela tudi GLBT-skupnost v Srbiji in Črni gori, s srbskim ministrstvom za izobraževanje pa se pogovarjajo, da bi film vključili tudi v šolske izobraževalne programe.

Teorije gejevske zarote
Ideja za film sega v leto 2001, ko je bila v Beogradu organizirana prva parada ponosa, scenarij pa je Srđan Dragojević dokončal leta 2008. "Če govorimo o človekovih pravicah in pravicah istospolno usmerjenih le dan pred parado ponosa in po njej, to nima učinka. Upam, da bomo s tem filmom spodbudili celoletno diskusijo in da se bodo človekove pravice vključile v šolske programe in učbenike. To je prava pot, da bi v naslednjih letih v Srbiji lahko imeli parado brez zaščite policije," je na tiskovni konferenci pred dnevi povedal Dragojević, eden pomembnejših srbskih režiserjev generacije, ki je zaslovel s filmi Mi nismo angeli (1992), Lepe vasi lepo gorijo (1996) in Rane (1998).

Nikola Kojo je povedal, da je to eden izmed filmov, pri katerih se sporočilo ujema z njegovim zasebnim prepričanjem. Potrdil je, da pripravlja nov film in scenarij, o katerem pa je razkril le to, da v njem ne bo nastopil. Srbska koproducentka Biljana Prvanović je dejala, da je od oktobrske premiere v Beogradu film doživel dobre odzive. V koprodukcijo sta se naprej vključili Hrvaška in Makedonija, potem Srbija in Slovenija, med snemanjem pa še Črna gora. Imeli so težave s pridobivanjem sponzorjev, v Srbiji so nekateri celo trdili, da jih je financiral "gejevski lobi", vendar Dragojevića to ne preseneča, saj, kot je dejal, so stalne teorije zarote srbska posebnost.

V filmu "precej Slovenije", tudi nestrpne
Kot je dejal Jevtić, film predaja sporočilo, da so hetero- in homoseksualna razmerja enakovredna. Film je po njegovih besedah zabaven, hkrati pa za družbo zelo pomemben, saj govoriti o strpnosti na Švedskem in na Balkanu ni enako. "Dvajseto stoletje smo končali s krvavo vojno in nimamo pravice ogrožati drug drugega," je poudaril. Po besedah igralca Dejana Ačimovića se v Srbiji lahko zgodijo pomembne spremembe le na relaciji Cerkev–šola–družina, zato so se povezali s srbskim ministrstvom za izobraževanje.

Slovenski distributer je Cinemania group, koproducenta sta Eva Rohrman in Forum Ljubljana, finančno pa so film podprli tudi Slovenski filmski center, studio Viba Film Ljubljana in RTV Slovenija. Rohrmanova je dejala, da je manjšinskim slovenskim koprodukcijam pogosto očitano, da v njih manjka slovenske kulture, v pričujočem filmu pa je "precej Slovenije", skupaj z nestrpnostjo. "Tudi v Sloveniji Parado ponosa varuje policija in pade molotovka skozi okno lokala," je poudarila Rohrmanova.