Film Srečen za umret je režiserju, ki je bil z že omenjenim Vučkom leta 2008 nominiran za študentskega oskarja, na lanskem Festivalu slovenskega filma v Portorožu prinesel pet nagrad vesna in nagrado občinstva. Luzar je bil med drugim nagrajen za najboljši scenarij, v katerem se je še enkrat dotaknil teme staranja, obenem pa tudi sreče, ki jo iščemo vse življenje, vendar premalokrat najdemo pogum, da bi si jo poiskali.

Film Srečen za umret pripoveduje o 76-letnem upokojenem učitelju glasbe Ivanu, ki se pesimistično spopada z jesenjo življenja. Kupi si parcelo za grob in se odloči konec dočakati v domu za starejše občane, kjer pa nova spoznanja in srečanja v njem oživijo hrepenenje po življenju. Zdaj je vse odvisno od njegovega poguma, s katerim mora premagati strah in postati zvest samemu sebi. Luzarja torej zanima tisto naše večno sanjarjenje o sreči, ki si je nikoli ne upamo zaživeti, ob koncu življenja pa je to edino, kar zares obžalujemo.
Zakaj za življenje nikoli ni prepozno
Srečen za umret je torej dramatična komedija o starosti, ki je Luzar v Vučku zaradi kratke forme ni mogel raziskati, kot bi si želel. "Kot študent sem živel v soseščini doma starejših, kjer sem vsak dan srečeval upokojence v domu. Naš pogled na njih je marsikdaj drugačen, kot je v resnici. Kot zunanji opazovalci vidimo osamljenost in starost vse prej kot življenje. Vendar tudi starostniki znajo poiskati zabavo, družbo in želijo živeti. Seveda pa v vseh primerih ni tako. So tudi takšni, ki težko sprejmejo starost in osamljenost. Srečen za umret govori o tem, da za življenje nikoli ni prepozno," pravi režiser.
Mnogokrat šele neizogibno približevanje konca pokaže, da je sreča v resnici izbira. Zato je režiser želel Ivana soočiti z izgubo vsega, za kar misli, da je njegovo življenje, da bi se končno odločil in vzel življenje v svoje roke. Tukaj nastopi še en nespregledljiv dejavnik, od katerega je odvisna naša sreča - bližina drugega. "Ljubezen in skrb za drugega premagata distanco, ki izhaja iz individualizma, pragmatizma in sebične preračunljivosti," še razmišlja režiser.
V filmu igrajo še Milena Zupančič, Vladimir Vlaškalič, Ivo Ban, Janja Majzelj, Juta Kremžar, Dare Valič, Ivo Barišič, Dušan Jovanović in Jette Ostan Vejrup, svojo zadnjo filmsko vlogo pa je odigral tudi Polde Bibič.