Oglas
V novi stavbi arhitekta, ki si je sloves v širši javnosti pridobil z gradnjo amorfnega muzeja Guggenheim v Bilbau, bodo odslej delovale 4 kinodvorane, filmska knjižnica, muzej in restavracija. Novi filmski center je zrasel na vzhodu Pariza, njegov uspeh pa se bo meril s številom obiskovalcev. Staro "filmsko palačo" je letno obiskalo okoli 120.000 ljudi.
Amerikanizacija francoskega filma
Vsi pa nad novim domovanjem - pa tudi nad celotnim delovanjem - francoskega filmskega arhiva niso prav nič navdušeni. V stavbi, v katere futurističnem prizidku bo od 28. septembra deloval eden od glavnih filmskih centrov v Franciji, je bil do nedavnega ameriški kulturni center.
Kritiki so prepričani, da se ustanovitelj ustanove Henri Langlois, sicer eden od začetnikov francoskega filma, obrača v grobu. Že nekaj let arhiv vodi Američan, ustanova pa se lahko "pohvali" tudi z zajetnim primanjkljajem.
"Zanimivo" poslovanje
Zaradi slabega poslovanja ustanove so vsi pričakovali, da bo na nedavni skupščini sodelavcev arhiva Peter Scarlet, ki je pred nastopom sedanje funkcije vodil filmski festival v San Franciscu, odpuščen. To pa se ni zgodilo in sodelavci drugih francoskih filmskih inštitucij ostajajo zgroženi nad poslovanjem arhiva, saj vodstvo s Scarletom na čelu menda ne želi razkrivati načrtov za prihodnost.
Od konca 30. let
Ustanovo Cinemateque (kinoteka) sta leta 1936 kot zasebni klub za zbiranje in predvajanje filmskega gradiva ustanovila Henri Langlois in Georges Franju. S pomočjo donacij sta hitro zbrala 150 filmskih artefaktov, družba se je leta 1943 prelevila v državni inštitut, leta 1952 pa je zakon določil, da je kinoteka edina francoska ustanova, pooblaščena za arhiviranje filmskega gradiva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje