Študija je pokazala, da se je v zadnjega pol stoletja pojavilo majhno, a opazno povečanje prisotnosti filmskih likov, ki govorijo bodisi o umoru ali pa o ubijanju ljudi. "Presenetljivo je to, da do dviga ne prihaja samo v kriminalnih žanrih, kjer nasilje tako ali tako pričakujemo, ampak tudi v drugih," je komentiral soavtor študije Brad Bushman, profesor komunikologije na državni univerzi v Ohiu.

Njegova ekipa je ugotovila, da ta dvig morda odraža porast nasilnega vedenja v filmih, ob tem pa pozvala k "premišljenemu gledanju vsebin in k medijski pismenosti" v imenu zaščite ranljivih skupin, še posebej otrok. "Odrasli lahko izbirajo sami zase, skrbijo pa me otroci, ki so izpostavljeni nasilju v medijih," je še povedal Bushman.

Večno vprašanje
Debata okrog tega, ali in kako nasilje na velikem platnu in malem zaslonu vpliva na gledalca, ni nova. Nekatere študije so podprle hipotezo, da imajo lahko mladi ljudje agresivnejše tendence, če gledajo veliko nasilnih medijskih vsebin, na primer televizije in videoiger; otroci, ki so izpostavljeni zelo veliki količini takih vsebin, so pogosteje antisocialni ali v čustveni stiski.

Po drugi plati pa je leta 2020 izšla analiza, ki je podprla ugotovitev, da je kakršna koli povezava med nasilnimi videoigrami in nasilnim vedenjem zanemarljiva. Znanstveniki argumentirajo, da je to, ali bodo nasilni filmi prispevali k resničnemu nasilju, odvisno predvsem od tega, ali je gledalec že od prej dovzeten za nasilje.

"Zelo konservativna ocena"
V novem strokovnem članku, ki je izšel v reviji Jama Pedriatics, Bushman poroča, da je njegova ekipa analizirala dialoge iz 166.534 filmov v angleščini, ki so nastali med letoma 1970 in 2020. (Podatke so črpali s spletne strani Opensubtitles.org.) Statistika poroča, da se v skoraj sedmih odstotkih filmov pojavijo glagoli, povezani z "ubiti" ali "umoriti". (Izključili so stavke, kjer so ti glagoli uporabljeni za negacijo ali vprašanje, prav tako pa niso upoštevali drugih nasilnih glagolov, denimo "zabosti" ali "ustreliti".) "To je torej zelo konservativna ocena vseh morilskih glagolov zadnjega pol stoletja," pravi Bushman.

Ekipa je ugotovila še, da uporaba "morilskih" glagolov skozi leta sicer niha, lahko pa opažamo njihov postopni porast skozi desetletja – in to velja tako za ženske kot tudi za moške like. V vseh filmskih žanrih so liki v zgodnjih sedemdesetih uporabljali 0,21 odstotka glagolov s korenom "ubiti" ali "umoriti", leta 2020 pa je ta odstotek že 0,37.

Če se upošteva še žanr filmov, se izkaže, da porast nasilnih glagolov velja tako za kriminalne kot nekriminalne filme. Moški liki o umoru več govorijo v obeh žanrskih kategorijah, ženski pa samo v nekriminalnih filmih.

Izsledki nove študije se skladajo z dozdajšnjimi ugotovitvami, da je v primerjavi s petdesetimi leti danes v filmih še enkrat več prizorov s strelnim orožjem.

Bushmanu se zdijo zaznane smernice problematične, češ da bi izpostavljenost nasilju v medijih lahko kumulativno oblikovala in vplivala na to, kako ljudje gledajo na svet. "Vemo, da obstajajo škodljive posledice izpostavljenosti nasilju v medijih. Poveča se nasilno obnašanje, ljudje pa tudi postanejo neobčutljivi, otopeli za bolečino in trpljenje drugih," je izjavil za časopis The Guardian.

Vseeno pa nekateri strokovnjaki svarijo pred prehitrimi sklepi. Peter Etchells, profesor psihologije na Univerzi v Bathu, opozarja: "Ogromen logičen preskok je med štetjem 'morilskih' besed v filmih, še posebej, ker to štetje ni upoštevalo konteksta, zakaj je bilo kaj izrečeno, in med skrbjo za javno zdravje. To ni nekaj, kar bi me pretirano skrbelo."