Na 24. filmskem festivalu v katalonskem mestu Girona je Slovenka prejela nagrado za najboljši film in najboljšo režijo, za najboljšo žensko vlogo je nagrajena Nina Ivanišin, za najboljši scenarij pa poleg Kozoleta še Ognjen Sviličić in Matevž Luzar.
Film, ki je svetovno premiero doživel leta 2009 na Sarajevskem filmskem festivalu, je bil do zdaj distribuiran v več kot petdesetih državah - med drugim v ZDA, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Braziliji, Mehiki, Tajvanu in na Japonskem - ter prikazan v Avstraliji. Predvajali so ga na več kot 100 mednarodnih filmskih festivalih, med drugimi tudi v Torontu, Rotterdamu, Londonu in Palm Springsu.
Dvojno življenje slovenskega dekleta
Pred dvema letoma se je uspešno odrezal na festivalu v Parizu, kjer je prejel veliko nagrado občinstva, Nina Ivanišin pa je bila za svojo vlogo že nagrajena na festivalih v Valencii, Parizu in Les Arcu. Zgodba o 23-letnem dekletu, študentki angleščine, ki se skrivaj prostituira, je bila deležna pohvalnih kritik v številnih revijah in časopisih – od Varietyja do Le Figara in Frankfurter Allgemeine Zeitunga –, film pa je nastal v produkciji Vertigo/Emotionfilma.
Dolge počitnice izbrisanih
Trenutno Damjan Kozole v Portorožu predstavlja dokumentarni film Dolge počitnice, ki je uvrščen tudi v tekmovalno sekcijo dokumentarnih filmov letošnjega Festivala slovenskega filma. Film osvetljuje tri zgodbe ljudi, ki jih je dobrega pol leta po slovenski osamosvojitvi 26. februarja leta 1992 doletela enaka usoda kot 20.000 drugih, ki jih je oblast odstranila iz registra državljanov. Trinajstletni Alex je leta 1991 odšel na počitnice v Srbijo in se štiri leta ni mogel vrniti, v državo, v kateri je bil rojen in kjer se je šolal. Na 'počitnicah' je ostal skoraj dvajset let. Nisveta je pred tridesetimi leti prišla iz Bosne, po osamosvojitvi je rodila hčerko Nives, ki prvi dve leti sploh ni obstajala. Katarina je kot najstnica ostala brez staršev, brez stanovanja, brez denarja in brez dokumentov. "V tem filmu se nisem ukvarjal s tem, koliko je bilo izbrisanih. Niso me zanimale številke. Niti me ni zanimalo, kdo je v resnici odgovoren za izbris. Hotel sem prikazati tri usode mladih ljudi, ki so rojstvo in odraščanje te države občutili na svoji koži," je pojasnil režiser.
Ostali nagrajenci Girone
24. filmski festival v Gironi je potekal med 25. in 29. septembrom. Podelili so še nagrado žirije, ki je šla filmoma Fundido a negro režiserja Miquela Casalsa in Amnèsia Danija Lagartofernandeza ter Jordija Oriola. Za najboljši dokumentarni film so izbrali Ruta 66 Sergija Cervera, Najboljši videoizdelek festivala pa je Coup de Grace nizozemske režiserke Clare van Gool. Na sklepnem večeru festivala so počastili domačega skladatelja Xavierja Cugata.