Pri velikih možeh, ki so se z znanstvenim, umetniškim ali kakšnim drugim delom zapisali v svetovno zgodovino, je bila ta temna stran pogosto povezana z odnosom do žensk. In pri slavnem znanstveniku ni bilo prav nič drugače. To že od leta 1994 razkriva biografija The Private Lives of Albert Einstein, ki sta jo napisala novinarja Roger Highfield in Paul Carter, zdaj pa bo to storil še nov film.

Scenarij bo na knjigi zasnoval Ron Bass, ki se je dela lotil še pred začetkom stavke ameriških scenaristov, pero pa naj bi ponovno prijel po njenem koncu. Kot obljubljajo ustvarjalci filma, v zgodbi ne bodo zamolčali niti temnejših plati tega genija, osrednja pozornost pa bo namenjena zgodnjemu obdobju Einsteinovega življenja. Zasedba filma še ni znana, prav tako pa ni znano ime režiserja, ki bo izpeljal projekt.

Prvo odkrivanje genijevih zasebnih arhivov
Kot kaže, pa je Einsteinovo zasebno življenje postalo med ameriškimi filmarji pravo odkritje, saj napovedujejo za leto 2009 še en film o tem znanstvenem geniju. Ta naj bi temeljil na biografiji Einstein: His Life and Universe, pod katero se je podpisal Walter Isaacson. Gre za pisatelja, ki se mu je prvemu uspelo dokopati do zasebnih Einsteinovih arhivov. Tudi drugi film naj bi se tako posvečal znanstvenikovim osebnim težavam in razmerjem.

Vsekakor bo zanimivo videti, ali bo obema projektoma uspelo zaživeti in prikazati drugačen vidik na genijevo življenje.

Dobro poznana Einsteinova (svetla) stran
Nemško-ameriški fizik si je že med življenjem pridobil veliko časti, spoštovanja in veljave. Njemu v čast so imenovali na novo odkriti element z zaporedno številko 99 einsteinium. Zanimala ga je predvsem matematika, zato pri drugih predmetih v šoli ni bil nič kaj uspešen. Po univerzi se je leta 1901 zaposlil kot nižji uradnik na patentnem uradu v Bernu.

Leta 1921 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko, devet let pozneje pa je odšel v Ameriko na univerzo Princeton. Ko so leta 1939 odkrili cepitev uranovih jeder, so zaradi bojazni, da takega orožja ne bi najprej dobil Hitler, prepričali Einsteina, da je vplival na Roosvelta, da je začel velikanski projekt raziskav, katerih cilj je bil izdelava atomske bombe. Albert Einstein, ki je umrl leta 1955 na Princetonu, se je v zgodovino znanosti zapisal kot odkritelj teorije relativnosti in začetnik kvantne mehanike.

M. K.