Zgodba pisatelja, ki je izvrstno opisal duh našega časa, je bila verjetno Orsonu Wellsu pisana na kožo in 1962 se je lotil snemanja fragmenta romana Proces. Eksterierje je snemal tudi v Zagrebu, in ko je izvedel, da je zmanjkalo denarja za primerno scenografijo, je prizorišče, ki je po njegovo sijajno ujelo bistvo melanholije Kafkovega čakanja, našel v tedaj še opuščeni postaji Gare d'Orsay, v Parizu.
Film je v Kosovelovi dvorani odprl cikel filmov, posnetih po delu enega najbolj znanih in aktualnih klasikov svetovne književnosti, ki ga brez pravega posluha za pisanje prijatelja Maxa Broda verjetno ne bi tako dobro poznali. Prav njemu se moramo zahvaliti, da ni upošteval Kafkovega naročila, naj uniči njegovo pisanje, in da se nam je do danes ohranilo še kaj več kot skromno število novel, ki jih je objavil pisatelj sam. V družbi z Brodom si je Kafka na potovanjih v Münchnu, Milanu, Veroni in Parizu ogledal tudi več filmov, o uživanju v njih pa je v pismih poročal prijateljevi zaročenki Elsi Taussig.
Filmski cikel poleg Proznih mnogobojev uvaja letošnjo izdajo festivala literatur sveta Fabula, ki 8. marca pripravlja tudi mednarodni festivalski simpozij, posvečen prav Franzu Kafki.
Od Gradu do Preobrazbe
Do nedelje si bo v Kosovelovi dvorani mogoče ogledati še filme Razredni odnosi, ki sta ga po romanu Amerika posnela Jean-Marie Straub in Daniele Huillet, Grad v režiji in po scenariju Michaela Hanekeja, Gospod Klein, ki ga je navdihnil celotni Kafkov opus in je nastal v režiji Josepha Loseyja, ter Preobrazba, ki ga je na podlagi istoimenske zgodbe posnel Valerij Fokin.