Boris Cavazza, gledališki, filmski in televizijski igralec, gledališki režiser in filmski scenarist, se je rodil leta 1939 v Milanu italijanskemu očetu in slovenski materi. Odraščal je med Italijo in Slovenijo in po končani Pomorski srednji šoli v Piranu skoraj štiri leta prebil na morju. Leta 1969 je zaključil študij dramske igre na AGRFT-ju v Ljubljani.

Na filmu se je prvič pojavil že kot srednješolec: leta 1960 je nastopil v filmu Františka Čapa X 25 javlja; svojo prvo glavno vlogo v celovečercu pa je odigral leta 1973 v Beguncu Janeta Kavčiča. V širšem jugoslovanskem prostoru je postal znan dve leti pozneje z naslovno vlogo Mateja v filmu Lordana Zafranovića Muke po Mateju. Skupno je na filmu in televiziji ustvaril skoraj sto vlog, med drugim je izstopal v celovečernih filmih Vdovstvo Karoline Žašler Matjaža Klopčiča, Leta odločitve Boštjana Vrhovca, Kratki stiki Janeza Lapajneta in Piran – Pirano Gorana Vojnovića; v spominu pa je ostal tudi kot Toni v komediji To so gadi Jožeta Bevca. V zgodovino slovenskega filma se je zapisal kot scenarist celovečerca Kormoran in treh televizijskih filmov. Leta 2019 je v filmu Igor in Rosa Katje Colja odigral naslovno vlogo, ki pa zagotovo ni zadnja v njegovi več kot šest desetletij trajajoči filmski karieri, saj pravkar končuje dva filmska projekta.

V svoji več kot petdesetletni gledališki karieri je bil član ansamblov Slovenskega gledališča v Trstu, ljubljanske Drame, Slovenskega mladinskega gledališča in Gledališča Koper, vmes pa je nastopal na odrih skoraj vseh profesionalnih gledališč v Sloveniji ter se uveljavil tudi na širšem prostoru nekdanje Jugoslavije. Leta 1987 je postal docent, leta 1995 redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero na ljubljanskem AGRFT-ju. Od leta 1992 ustvarja tudi kot gledališki režiser.

Za svoje delo v gledališču in na filmu je prejel številna najvišja priznanja in nagrade, med drugim Prešernovo nagrado, Borštnikov prstan, nagrado bert in tudi najvišje državno odlikovanje – zlati red za zasluge.