Milijoni Indijcev so v Mahatmi Gandiju, ki je državo v svobodno prihodnost popeljal z nenasilnimi protesti, videli "bapuja" - očeta naroda -, a pri tem je bilo, kot kaže nov film, kar prelahko pozabiti, da je bil politik tudi pravi oče. Film Gandhi, My Father (Gandi, moj oče), ki od tega konca tedna dalje igra v kinematografih po svetu, je zgodba o velikokrat težavnem razmerju med "dežurnim indijskim svetnikom" in njegovim prvorojencem Harilalom. Ta je v svoji avtobiografiji, po kateri je bil film tudi posnet, predstavil neodpuščujočega patriararha, ki je za ideale žrtvoval tudi srečo svoje družine.

Usodo si je moral kovati sam
Harilal je bil v mladih letih, ko se je z očetom bojeval proti kolonialni vladi v Južnoafriški republiki, znan kot "chhotta Gandhi" (mladi Gandi). Do razkola med njima je prišlo, ko Gandi ni hotel uporabiti svojih zvez in sinu priskrbeti štipendije za študij prava v Londonu, ker ni hotel, da bi mu kdo očital nepotizem. Sin je v tem videl izdajstvo. Gandi je nato prvorojenca, ki se je vdajal pijači, se zapletal s prostitutkami in bil nekajkrat aretiran, večkrat javno obsodil in se mu odrekel.

Vodja indijske neodvisnosti je govoril, da najbolj obžaluje, da nikoli "ni mogel prepričati" dveh ljudi: nekdanjega prijatelja Mohameda Alija Jinaha, ki se je obrnil proti njemu in ustanovil Pakistan, ter lastnega sina Harilala.

Zgodba, ki je Indijci nočejo slišati
Znani bollywoodski igralec Anil Kapoor, ki ima pri tem filmu vlogo producenta, je prepričan, da gre "za eno največjih zgodb, ki ni bila še nikoli povedana". "Ne gre toliko za to, da je bil Gandi slab oče, le njuno razmerje se je povsem sfižilo." Kapoor je film, ki ga je režiral Feroz Khan, še pred uradno premiero predvajal Nelsonu Mandeli, ki je bil nad zgodbo baje ganjen.

Mahatmovi potomci film podpirajo
Družinska saga, ki se dogaja med letoma 1906 in 1948 ter v dveh jezikih (hindujščini in angleščini), je imel seveda že pred premiero nekaj ostrih nasprotnikov; na predsednika se je vsul cel kup pritožb, češ da Gandijevega imena ne bi smeli izrabljati za komercialne namene. Politikova družina pa je projekt, presenetljivo, podprla. Mahatmov pravnuk Tušar Gandi je film označil za "zelo realističen portret". "Bapu je vedel, da ima Harilal potencial za voditelja, a ga je pustil, da se je uničil. Fant ni prenesel, da je njegov oče, uglajen in v Angliji izšolan odvetnik, privzel 'vlogo' obubožanega svetnika. Oba sta trpela."

Konec seveda ni mogel biti drugačen kot tragičen. Harilal je malo pred smrtjo prestopil v muslimansko vero; le nekaj mesecev po tem, ko je Gandi padel pod streli atentatorja, je Harilal umrl za posledicami čezmernega pitja.

Ana Jurc