'Lepota je resnica, resnica lepota; to je vse, kar na zemlji vemo, in vse, kar je treba vedeti.' - John Keats. Foto:
'Lepota je resnica, resnica lepota; to je vse, kar na zemlji vemo, in vse, kar je treba vedeti.' - John Keats. Foto:

Zavest, da je ne bom več videl, me ubija … Smrti me ni strah, ne morem pa prenesti misli, da bi jo zapustil. /…/ Ne morem verjeti, da človeško srce lahko vzdrži takšno bolečino!

Na smrt bolani John Keats v pismu prijatelju
Ben Whishaw
V Parfumu je bil psihopatski alkimist Grenouille, v naslednjem filmu pa bo Ben Whishaw rahločutni mladi pesnik.

Angleški pesnik se je v Fanny Brawne zaljubil v hipu, ko jo je uzrl med sprehajanjem po vrtu. Posvetil ji je nekaj najlepših verzov in pisem v angleškem jeziku. A že pri 25 ga je pobrala tuberkuloza. Zgornje vrstice bi lahko navdahnile praktično neprebavljivo žajfnico – a tolažimo se lahko s podatkom, da bo film Bright Star, življenjsko zgodbo Johna Keatsa, režirala novozelandska režiserka Jane Campion, ki je pred leti za scenarij za dramo Klavir že dobila oskarja.

Glavno vlogo bo Campionova zaupala 26-letnemu Benu Whishawu, ki se ga spominjamo iz še enega "literarnega“ filma, adaptacije Suskindovega Parfuma. Ni gotovo, govori pa se, da bo njegovo izvoljenko igrala Avstralka Abbie Cornish, ki jo omenjajo tudi v zvezi z naslednjim filmom o Jamesu Bondu.

Kogar bogovi ljubijo, umre mlad
Johnu Keatsu, ki velja za predstavnika esteticističnega senzualizma in s tem predhodnika larpurlatizma, je usoda namenila še manj časa kot njegovima vrstnikoma Shelleyu in Byronu. Med letoma 1818 in 1820 je živel in precej ustvarjal v Londonu (iz tega obdobja sta tudi njegovi morda najbolj znani pesmi Oda slavčku in Večer sv. Agnes). Brawnova je bila dobesedno “sosedovo dekle” – živela je v isti ulici – in čeprav jo je Keats sprva odpisal kot “lisičko”, se ni mogel zadržati, da se ne bi vanjo zaljubil. Jeseni 1819 sta se zaročila, a poroke nista nikoli dočakala.

Je bilo vsega krivo kislo angleško vreme?
Ko se je Keatsova tuberkuloza poslabšala, je na priporočilo zdravnikov britansko podnebje zamenjal za italijansko.To mu ni kaj dosti pomagalo, kajti leta 1821 je v Rimu umrl. Svojo zadnjo pesem je naslovil Za Fanny.

Njegova zaročenka se je nato ovila v žalovanje, kot da bi bila poročena, in cele dneve odsotno tavala okrog njegove zapuščine. Vrsto let kasneje se je sicer poročila in rodila dva otroka, a Keatsovega prstana ni nikoli snela.

Pisatelji postajajo filmski junaki
Hollywood je v zadnjem času ponovno “odkril” britansko književnost: Anne Hathaway je v Becoming Jane nedavno upodobila zimzeleno Jane Austen, Renee Zellweger v Miss Potter pravljičarko Beatrix Potter, še pred tem pa je bil Johnny Depp V iskanju dežele Nije pisatelj James Barrie.

A. J.

Zavest, da je ne bom več videl, me ubija … Smrti me ni strah, ne morem pa prenesti misli, da bi jo zapustil. /…/ Ne morem verjeti, da človeško srce lahko vzdrži takšno bolečino!

Na smrt bolani John Keats v pismu prijatelju