Frattini je izrazil presenečenje nad tem, da je RTV Slovenija sodelovala pri produkciji tega 27-minutnega filma, ki bo premierno predvajan v petek v Sežani. (Trst je naš! je namreč nastal kot študijska produkcija oziroma projekt AGRFT-ja v koprodukciji z RTV Slovenija.)

"Sol na rane"
Kot je v odzivu na film spomnil Frattini, bomo v nekaj dneh praznovali 20. obletnico padca Berlinskega zidu; po njegovem se ob tej priložnosti nihče ne bi smel šaliti iz bolečine in žrtev, ki jih je utrpela Evropa. "S tem, da spet poudarja, kako veliko so prebivalci v Istri in Dalmaciji pretrpeli pod strašnimi tolpami jugoslovanskega diktatorja Tita, film dodaja sol na rane, ki bi jih bilo bolje zaceliti," Frattinija povzemajo italijanski mediji.

Naj spomnimo: dogajanje "Trsta" je postavljeno v leto 2009; gre za opis poskusa skupine partizanskih vojakov, ki se odloči, da bo osvobodila Trst in popravila stare krivice iz druge svetovne vojne. Protagonist, komandant skupine Franc (Gojmir Lešnjak), ne naleti samo na nerazumevanje žene Marije (Silva Čušin), ampak mora opraviti tudi s policijo, ki ne dovoljuje uprizarjanja bitk. Režiral in scenarij za projekt je napisal Žiga Virc.

Minister se je odzval na poziv Unije Istranov, ki je glede filma zahtevala njegovo ukrepanja. Po mnenju predsednika Unije Istranov Massimiliana Lacote je namreč film zaradi naslova, ki "spominja na geslo, ki je titovske čete vodilo pri zasedbi Trsta", provokacija.

Veliko hrupa za nič?
Žiga Virc, ki je v torek za MMC povedal, da se v zvezi s filmom nanj ni obrnil še nihče iz Unije Istranov, je hotel s filmom pokazati, "kako mlajša generacija gleda na 'neporavnane račune' ter na razmišljanje 'kdo je naš in njihov'". "Zato je film tudi neke vrste parodija oziroma moje drugačno razmišljanje o teh tematikah."

In čeprav je Virc zadovoljen, da je slovenski film - in to niti ne celovečerec - uspel pritegniti tolikšno pozornost javnosti, opozarja, da ga pa vendarle še ni nihče videl. "Želel bi, da ga vidijo in potem ocenijo njegov pomen. Konec koncev smo bili že velikokrat priča filmom, ki pogledajo na zgodovinske dogodke iz druge perspektive - npr. Tarantinov film Neslavne barabe, ali pa film Moj Hitler. To je nekakšna podzvrst filmov, ki se ne obremenjuje z zgodovinskimi dejstvi, ker je zdaj že čas za to. Nove generacije želijo iti dalje."