Gre za proces, v katerem so hollywoodski studii tožili podjetja, ki se ukvarjajo z izdajo DVD-jev in ki so iz filmov brez posvetovanja z avtorji izrezovala 'neprimerne' prizore preklinjanja, spolnosti in nasilja. Višji okrožni sodnik Richard Matsch iz Kolorada je bil neizprosen. Posege cenzorjev, ki so si to vlogo pripisali kar sami, je razglasil za nezakonito uničevanje filmov, ki je močno prizadelo tako režiserje kot tudi druge sodelavce filmskih studiev. Torej tiste, ki so lastniki avtorskih pravic in ki imajo edini pravico, svobodno razpolagati s filmi.

Očistimo filme nesnage
Sodni proces je pravzaprav sprožilo eno od podjetij, ki so svoje ravnanje napovedala že z izbiro svojega imena, saj ta namigujejo na čistočo in družino. Prvo tožbo je tako vložilo podjetje CleanFlicks iz Utaha, ki se je leta 2002 'spravilo' nad 'ceh' ameriških režiserjev (Diurectors Guild of America) ter nad 16 vodilnih režiserjev. Družba je od sodišča zahtevala, da naj zgoraj omenjene 'nemoralneže' prisili, da podjetju dovolijo spreminjati njihove filme. Tako kot pač narekuje puritanska morala. Filmarji niso mirno čakali na izid tega križarskega pohoda. Sami so vložili protitožbo in po nekaj letih burnih razprav in tožarjen jim je zgoraj omenjeni sodnik dal prav.

So studii zares oškodovani?
CleanFlicks je svoje delovanje opravičeval tudi z razlago, da pravzaprav ne škodi prav nikomur. Vsaki 'preobraženi' različici filma namreč priloži tudi izvirnik filma, tako da kupec prejme dva filma. In ne le to. Pri CleanFlicksu zatrjujejo, da kupijo prav toliko izvirnih filmov, kot jih tudi prodajo. Tako da na koncu studio ni finančno oškodovan, lastnik cenzoriranega filma pa je tudi lastnik izvirnika. Trud družbe, da bi javnosti pojasnila svoje delovanje, daje slutiti, da Richard Matsch ni presojal zadnje bitke v tej vojni.