Turška vlada je odobrila distribucijo Egoyanovega filma Ararat iz leta 2002 in ob tem presodila, da naj bi šlo za "smešno propagando". Neko turško podjetje iz Carigrada, ki je odkupilo pravice za predvajanje Ararata že leta 2004, se je filmu nazadnje odpovedalo zaradi burnih odzivov, predvsem iz krogov nacionalistov. Zdaj bodo film predvajali na televizijski postaji Kanaltürk, nato pa bo sledila še okrogla miza, na kateri se bodo turški in armenski intelektualci in zgodovinarji pogovarjali o spornem obdobju v zgodovini Otomanskega cesarstva, ki ga film obravnava.

Dve plati iste zgodbe
Pokoli Armencev med I. svetovno vojno so namreč eno najspornejših obdobij v zgodovini Turčije; Ankara odločno zavrača vsakršne obtožbe glede genocida, Armenci pa trdijo, da je v poboju, ki ga je organiziral otomanski imperij, umrlo do 1,5 milijona njihovih rojakov. Uradna turška zgodovina zatrjuje, da je bilo ubitih 300.000 Armencev in še najmanj toliko Turkov v spopadih, ki so sledili vstaji Armencev proti otomanskemu imperiju in njihovi navezi z rusko armado.

Brez posegov v film
Omenjena televizijska mreža je prek SMS-sporočil izvedla anketo, v kateri je 72 odstotkov udeležencev podprlo predvajanje Ararata, je potrdila tiskovna predstavnica Kanaltürka. Obljubila je tudi, da bodo predvajali celotno verzijo filma, brez vsakršne cenzure.

Vseeno ne gre za dokumentarec
Režiser filma že od njegovega nastanka poudarja, da so krvavi dogodki iz leta 1915 samo zgodovinsko ozadje zgodbe, ki se loteva predvsem človeških vprašanj. Dogajanje je postavljeno v sodobno Kanado, kjer se režiser (igra ga Charles Aznavour) odloči posneti film o omenjenem genocidu. S svojim producentom in svetovalko se odpravi v Armenijo; na poti se med njimi začnejo spletati zapletene vezi.