Cikel so v mestnem kinu v sodelovanju s festivalom Druga godba prvič predstavili lani. Od danes do sredine septembra se bo na poletnem platnu zvrstilo pet filmov.
Program bo nocoj v sodelovanju s Festivalom migrantskega filma uvedel film Ljubezen, nemške marke in smrt, dokumentarni esej o malo znani glasbeni kulturi turških gastarbajterjev v Nemčiji, ki se razteza od nostalgičnih pesmi prvih let do hiphopa druge in tretje generacije. Film je prejel nagrado občinstva za najboljši dokumentarec v sekciji Panorama na Berlinalu.
"To ni obskuren trend"
"Glasbena scena je z leti rasla, se spreminjala, sledila modi in narekovala trende, toda večini Nemcev je ostala neznana. Zunaj skupnosti je bila komaj opazna. Ne nemški mediji ne nemška družba niso kazali večjega zanimanja. Zato ljudje radi govorijo o subkulturi," kontekst "gastarbajterske" glasbe v Nemčiji pojasnjuje režiser Cem Kaya. "S filmom Ljubezen, nemške marke in smrt se želim temu odločno zoperstaviti. Naš dokumentarec govori o glasbeni socializaciji treh milijonov ljudi turškega rodu v Nemčiji. To ni underground, to je najbolj veličasten pop."
Na Kinodvorovem platnu bo nato 27. junija sledil portugalski dokumentarec o pevki Cesarii Evora, ki s pomočjo arhivskih posnetkov in ekskluzivnih intervjujev z njenimi bližnjimi splete intimen portret "bosonoge dive" z Zelenortskih otokov. Konec avgusta bo mogoče videti kitajsko-ameriški film Singing in the Wilderness. Kot so zapisali v Kinodvoru, film spremlja krščanski zbor iz gorske vasice Miao v provinci Junan, ki ga je po stoletju skrivanja v gorah odkril in si ga podredil vladni propagandni stroj, ga usmeril v petje bolj posvetnih pesmi in iz njega napravil nacionalno senzacijo.
Septembra bosta na sporedu še dva filma. Argentinski dokumentarec Corsini interpretira Blomberga in Maciela je posvečen italijansko-argentinskem pevcu Ignaciu Corsiniju in snemanju albuma s tem naslovom, v njem pa režiser Mariano Llinas popelje tudi po krajih in zgodbah, predstavljenih v skladbah na albumu.
Danski film Glasba za črne golobe zastavlja eksistencialna vprašanja džezovskim glasbenikom, kot so Bill Frisell, Lee Konitz in Midori Takada: kako je igrati in kaj pomeni poslušati? Kako je biti človek, ki se vse življenje poskuša izraziti z zvokom? "Nastopajoči se v filmu posvečajo iskanju prostora za ustvarjanje povezave z nečim, kar je večje od njih samih," so zapisali v Kinodvoru.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje