Med snemanjem dokumentarca z naslovom Damned Gum, ki pripoveduje o nevarnostih, s katerimi so se soočali novinarji v Bagdadu leta 2003, je le nekaj metrov od režiserja Ammarja Saada eksplodirala bomba in prekrila kamero s krvjo.

Kljub temu pa je 28-letni režiser prepričan, da bo še naprej snemal zgodbe na celulojdni trak. Njegov naslednji filmski projekt bo osredinjen na moža, ki prvič po treh letih zapusti svoje stanovanje in tako premaga strah pred smrtjo na bagdadskih ulicah. "Nenavadno je, kako je vse povezano", je dejal Saad o svojem novem filmu. "Moj glavni junak tvega življenje, ko zapusti svoje stanovanje, tako kot ga med snemanjem tvegam jaz. Kdo ve, kaj vse še čaka name", je še dodal.

Namesto šest jih je bilo 140
Film Damned Gum je na prvem iraškem mednarodnem festivalu kratkega filma, ki je potekal lani septembra v Bagdadu, osvojil prvo nagrado. Organizator festivala Nizar Rawi je bil nad interesom za udeležbo prijetno presenečen, saj je na festivalu sodelovalo 140 filmov. "Mnogi so menili, da je moj projekt festivala kratkometražnih filmov nespameten in ne bo privabil več kot šest ali sedem filmov, zato sem bil resnično presenečen nad tako velikim številom sodelujočih", je povedal Rawi.

Še se najde prostor za humor
Sodelujoči filmi, ki so bili prikazani v različnih kategorijah, so tematizirali krute zgodbe, vendar na izredno lahkoten način in z obilo črnega humorja. Med drugim si je bilo mogoče ogledati film Just Playing, kjer je kamera osredinjena na plazečega se dečka, ki skupaj z nekaj prijatelji poskuša z mrežo na palici iz minskega polja rešiti nogometno žogo. Po akciji se nogometna tekma nadaljuje na prašnem polju poleg miniranega območja, kjer je mogoče videti, da deček igra nogomet s pomočjo, saj je ostal brez noge. Medtem ko film The Office of Security v režiji Hadija Mahooda gledalce vodi k misli, da zdajšnja situacija v Iraku ni veliko boljša od tiste med vladanjem Sadama Huseina. Filmska zgodba se dogaja v nekdanji zgradbi Huseinovih obrambnih sil, kjer je bil mučen tudi mož, ki zdaj živi kar med njenimi podrtimi zidovi skupaj z drugimi družinami, ki prav tako nimajo možnosti stanovati kje drugje.

Skrb za iraški film ostaja
Rawi, ki načrtuje naslednji filmski festival v Bagdadu še letos jeseni, meni, da bi bilo govoriti o renesansi iraške kinematografije še prezgodaj. Prepričan je, da se številni umetniki bojijo življenja in ustvarjanja v Iraku in bodo iz države odšli , če bo le mogoče. "Čeprav se iraški film trudi vstati iz pepela vojne in ekonomskih sankcij, sem še bolj zaskrbljen nad situacijo, kot sem bil v preteklosti", je poudaril Rawi.