Film s podnaslovom Ulayev dnevnik od novembra do novembra spremlja življenje tega konceptualnega umetnika, ki velja za pionirja "body arta", performansa in "polaroid arta". Ulay, s pravim imenom Frank Uwe Laysiepen, se je leta 2009 preselil v Ljubljano. Nedvomno je najbolj znan po dolgoletnem sodelovanju z Marino Abramović, med katerim so nastali njuni skupni kultni performansi.

Ko bolezen nepričakovano postane protagonist filma
Ko so bili pogovori o Kozoletovem filmu že v teku, je izvedel, da ima raka, kar je spremenilo vse načrte. Prvi prizori so bili posneti novembra 2011 na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kamor je Ulay hodil na kemoterapijo. Ko se je njegovo zdravje malo izboljšalo, se je odločil, da obišče prijatelje po svetu. Kamera ga je tako spremljala v Berlin na premiero filma o Abramovićevi, v New York in na koncu v njegovo mesto, Amsterdam. Na 10. filmskem festivalu Biografilm v Bologni, ki je posvečen dokumentarnim biografskim filmom, je prejel nagrado za življenjsko delo.

Pestra festivalska "turneja"
Dokumentarni film je bil premierno prikazan lansko jesen v Kinu Šiška in istočasno na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, od takrat pa potuje po svetovnih festivalih. Med drugimi je bil prikazan še na Docavivu, festivalu dokumentarnih filmov v Tel Avivu in tudi na festivalih v Motovunu, Prizrenu, Sarajevu, Zagrebu ter Bitoli. Pred seboj pa ima še projekcije na Dunaju, v Luksemburgu, Budimpešti, Beogradu, Kasslu, Amsterdamu, Skopju in v Mehiki.

Poleg Kozoletovega filma pa bo britansko premiero doživela še ena slovenska stvaritev, saj bodo na Raindanceu v prihodnjih dneh predvajali tudi film Čefurji raus! Gorana Vojnovića.