Ula Furlan se je nekoč za nekaj minut spremenila v malo Ito Rino, v Hitu poletja pa je odigrala svojo prvo veliko vlogo. Foto: Lev Predan Kowarski
Ula Furlan se je nekoč za nekaj minut spremenila v malo Ito Rino, v Hitu poletja pa je odigrala svojo prvo veliko vlogo. Foto: Lev Predan Kowarski
Hit poletja
Ula Furlan pravi, da sama nima pravega občutka, ali je vlogo dobro odigrala ali ne, zato ji še toliko več pomenijo pohvale, ki jih je prejela po premieri. Foto: Lev Predan Kowarski
Ula Furlan je komisijo na avdiciji prepričala tudi z uspešnim prepiranjem z materjo. Eden prvih prizorov, ki jih je morala odigrati na avdiciji, je bil namreč pregovarjanje z materjo in očetom glede študija. Foto: Lev Predan Kowarski
Ula Furlan in Metod Pevec, Hit poletja
Nad Ulinim prvim nastopom v filmu je bdel režiser Metod Pevec. Foto: Lev Predan Kowarski
Hit poletja
Med snemanjem je Uli ob strani stala tudi mati Miša Molk, ki ima pred kamerami bogate izkušnje. Foto: Lev Predan Kowarski

Novopečena filmska igralka nam je dva dni po prvi javni predstavitvi filma Hit poletja zaupala nekaj svojih misli. Te niso povezane le s celovečernim filmom Televizije Slovenija, ki ga je režiral Metod Pevec in za katerega je scenarij prispeval Feri Lainšček, ampak nam Ulo Furlan predstavi tudi kot dekle, ki še vedno živi življenje študentke.





Je bila to vaša prva filmska vloga ali imate že kakšne podobne izkušnje?

To je moja prva filmska vloga, vsaj tako velika. Nastopila sem v očetovem filmu o Iti Rini, ko sem imela 13 let in odigrala en "mini" prizor, v katerem se 13-letna Ita doma "igra" gledališče. Ampak vse skupaj traja kakšno minutko, ne pa uro in pol ...

Kako se je videti na filmskem platnu, kakšni so občutki?
Občutki so izredno pozitivni, sem res zadovoljna s filmom. Predvsem je bila zame to nepozabna in neskončno pozitivna izkušnja, prevzeli so me odnosi, ki smo jih ustvarjali pred kamero, še posebej pa za njo. Je "hecno'" na velikem platnu gledati sebe, malce nerealno, vidim vse druge, kako dobro so naredili vlogo, sama zase pa sploh nimam pravega občutka. Sem pa dobila po predpremieri v Kinu Vič res veliko pozitivnih kritik in pohval, ki mi ogromno pomenijo, predvsem cenim mnenja tistih, ki so mi najbližji, in vem, da mi iskreno povejo svoje mnenje.

S čim se sicer ukvarjate? Vas morda zanima tudi igralski študij?
Za zdaj končujem študij na Fakulteti za družbene vede, na smeri komunikologija in "lovim" proste trenutke v dnevu, da sem malce sama s sabo, da lahko klepetam po telefonu in spletu, da poslušam glasbo, ki je zame vir energije in me v jutrih, ko vstanem z levo nogo, spravlja v dobro voljo, se družim z ljudmi, ob katerih se dobro in sproščeno počutim. Čisto normalno študentsko življenje. Igra me, še posebej po tako prijetnem prvem srečanju s kamero, navdušuje in zanima. Prav o študiju igre pa še nisem razmišljala.

Kaj pa prihodnost, imate morda že kaj novih ponudb ali "filmskih" načrtov?
Hmmmm … prihodnost in načrti zanjo … Iskreno, ne vem. Prepustila sem se toku, pa bomo videli, kaj bo prinesel. Bi se pa z veseljem, sploh s tako prijetno ekipo, kot je bila moja prva, še kdaj lotila kakšnega podobnega projekta.

Kakšna je bila avdicija, kakšni "preizkusi" so za vami?
Na prvi avdiciji smo predelali (mislim da) dve sekvenci, obe vključujeta pregovarjanje z mamo in očetom ... Koliko let že študiraš, zakaj ne bi vztrajala, kdaj pa misliš kaj končati ta faks ... (taki tipični družinski pogovori ob nedeljskih kosilih, vsaj zame, ker sem tudi sama na začetku malček "štrikala" s fakulteto …) V nadaljevanju pa so preizkusili moj "pevski" nastop pred kamero, igranje oziroma improvizacijo s kozarci, pogovor s fantom v postelji, prepiranje z njim ... Mislim, da sem se morala priti pokazat in izkazat vsaj tri-, štirikrat.

Kako ste se spopadli s štajerščino, so vas poučevali "čisto pravi" Štajerci? Kakšen je bil odziv Štajercev, ki so že videli film?
Je bilo res malo težko, ker sem v štajerščini res prvič govorila oziroma nastopala. Pomagali so mi "ta pravi" Štajerci, asistent režije Matjaž Ivanišin (z njim sva res večkrat predihala cel scenarij in ga preoblikovala tako, da je lovil štajerski naglas in hkrati ostal blizu meni), pa moj "pubec" Primož Bezjak, oče Vlado Novak, kolega/menedžer Maksi Bojan Emeršič. Kako je govor izpadel na koncu, bi morali pa njih "pobezat" (nasmešek). Jaz mislim, da kar "štima", ni sicer "orto orto štajerščina", je pa to razumljivo, saj je Tina štiri leta študirala v Ljubljani, pa še mami Silva Čušin je v filmu profesorica slovenščine.

Povedali ste, da nimate težav z goloto na filmskem platnu. Kje pa bi potegnili mejo?
V goloti že na splošno ne vidim prav nič slabega. V filmu z njo nisem imela težav, ker Metod od mene nikoli ni zahteval nečesa, kar bi se mi zdelo preveč in čez mejo. V ljubezenskem prizoru z Matjažem je normalno, da se vidi malo kože, saj se imata rada, ne? Sploh pa sem se pred ekipo in svojim "fantom" prijetno počutila in res ni bilo nič groznega.

Svoje telo imam rada in me ni sram pokazati tistega svojega malega oprsja, česa več se pa tako ne vidi. Mislim, da toliko golote, kolikor je je v filmu, prav gre na zgodbo. Se pa kot Ula ne bi slikala za kakšnega izmed časopisov, ki razgaljajo, ker mi do take pozornosti v tem trenutku ni in se mi to ne zdi potrebno. Tega si enostavno ne želim.

Kaj je glavna podobnost med vami in vašim likom v filmu, kakšne so razlike?
Glavna podobnost je, kot temu pravi Metod, moje "dotikalstvo". Ljudi, ki jih imam res, res rada, tudi res, res rada objemam, stiskam za roko, podelim kakšen poljub na čelo ali pa lička. Sem človek, ki rad sprejema in deli toplino. V odnosu z Maksijem, Fredijem in Matjažem je Tina v tem pogledu taka, ulasta. Je pa sicer veliko bolj mirna in zadržana, jaz se namreč zelo glasno smejem, sem bolj energična kot Tina, v situaciji z Edijem bi verjetno veliko bolj na glas in veliko prej "znorela".

Vam morda to, da imate slavno mamo, pomaga pri spopadanju z medijskim obleganjem pred premiero? Vam pomaga z nasveti?
Mama mi je že med avdicijami, snemanjem, oblikovanjem mojega lika res nonstop stala ob strani, mi svetovala, kako naj se lotim interpretacije pesmi, pomagala, da usvojim besedilo ... In tudi zdaj, ko se prvič v življenju sama spopadam z mediji, me vsak dan pokliče, kako gre, svetuje, kako naj odreagiram. Podpira me, in to mi ogromno pomeni.

A. K.