Peter Simonischek je bil redni član dunajskega Burgtheatra, večkrat je nastopil tudi na salzburškem poletnem festivalu, kjer je v letih od 2002 do 2009 nastopal v vlogi Slehernika.
V svoji dolgoletni karieri se mu je uspelo priljubiti tako privržencem zahtevne drame kot prijateljem lahkih komedij, gledališčnikom, cineastom, radijcem in tistim, ki na kavču gledajo televizijo – "in to brez ponižujočega ljudskega odnosa", kot so zapisali pri tiskovni agenciji APA. Umrl je v noči na torek, so potrdili v gledališču.
Gledališki Slehernik
Igralec, ki se je rodil leta 1946 v Gradcu, je svojo veliko priljubljenost v javnosti dosegel po zaslugi sposobnosti, da je zdrsnil v najrazličnejše značaje in jih scela posvojil. V anale gledališča se je vpisal z vlogo v ponovno odkriti komediji Eugena Marina Labicha Die Affäre Rue de Lourcine Klausa Michaela Grüberja v berlinskem gledališču Schaubühne.
Obenem pa bo ostal v večnem spominu kot Slehernik Huga von Hofmannsthala v Salzburgu, kjer je imel rekordno število nastopov. Časopis Salzburger Nachrichten ga je označil za "idealnega slehernika". Na salzburškem festivalu je sicer debitiral leta 1982, ko je tudi prvič sodeloval z Dieterjem Dornom in njegovim uveljavljenim münchenskim ansamblom Kammerspiel v produkciji Torquato Tasso.
Rojen v avstrijski Štajerski
Simonischek je obiskoval Akademijo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, po nastopih v gledališču štajerske prestolnice pa se je prek St. Gallna, Berna, Darmstadta in Düsseldorfa odpravil v Berlin, kjer je bil 20 let član ansambla Schaubühne. Tam je postal zvezda in sodeloval z režiserji Petrom Steinom, Lucom Bondyjem in Andreo Breth.
Kljub temu ni pretrgal vezi z Avstrijo, saj je večkrat nastopil na salzburškem festivalu, tudi v Prometeju Petra Handkeja in Češnjevem vrtu Čehova. Redni član ansambla dunajskega Burgtheatra je postal leta 1999, pozneje je bil tudi njegov častni član. Na tem odru je igral od Johanna Nestroya in Antona Pavloviča Čehova do Thomasa Bernharda in Edwarda Albeeja,
V zrelejših letih, leta 2016, je z dramo Toni Erdmann režiserke Maren Ade dosegel vrhunec filmske kariere. Vloga očeta, ki se bori za ljubezen svoje hčerke, mu je prinesla nagrado za glavnega igralca na podelitvi evropskih filmskih nagrad. Od leta 1980 je sicer nastopil v več deset filmih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje