Vest o Trumbullovi smrti je potrdila njegova hčerka Amy, ki se je od "absolutnega genija in čarovnika" poslovila v ponedeljek. Star je bil 79 let, zadnji dve leti pa se je boril z rakom, tumorjem na možganih in posledicami kapi. "S sestro Andromedo sva ga videli v soboto, mu povedali, da ga imava radi in mu zaželeli srečno pot v veliko onstranstvo," je še zapisala Amy.
Douglas Trumbull je bil del ekipe, ki je za svetovni sejem leta 1964 ustvarila kratki film To the Moon and Beyond. Na podlagi tega dosežka je bil sprejet v ekipo Stanleya Kubricka, ki je bil navdušen nad mladeničevim darom za ustvarjanje realističnih vizualnih učinkov. Trumbul je – skupaj s Conom Pedersonom, Tomom Howardom in Wallyjem Veeversom – ustvaril vizualne učinke za prelomni vesoljski spektakel 2001: Odiseja v vesolju, vključno s kultnim prizorom zvezdnih vrat. Zanj je ustvaril posebno napravo, režni bralnik (slit-scan), ki je z dolgimi ekspozicijami ustvarjala unikatne svetlobe učinke.
"Znal sem rešiti težave, ki jih nihče drug ni znal, zato mi je vse bolj zaupal," je Trumbull leta 2018 o Kubricku povedal v intervjuju za MMC. "Začel mi je dajati vse težja in težja opravila. Tako je ena stvar vodila k drugi in na ta način sem plezal po njegovi hierarhični lestvici. Bilo je kot v šoli. Bil je moj mentor in prijatelj hkrati."
V resnici je Trumbullovo celo kariero zaznamovalo sodelovanje pri celi vrsti kultnih filmov, za katere je ustvarjal markantne vizualne učinke. Distopični znanstveno-fantastični spektakel Saturation 70 režiserja Tonyja Foutza sicer nikoli ni bil dokončan, se je pa zato proslavil pri srhljivki Andromedin soj (1971), za katero je scenarij napisal Michael Crichton. Na petah tega uspeha je režiral svoj prvi film, postapokaliptični Silent Running (1972), v katerem si je zamislil vesoljske ladje, na katerih bodo preživela drevesa z opustošene Zemlje.
Silent Running je bil finančni polom, a Trumbull je vseeno postal iskano ime Hollywooda v sedemdesetih letih. Bil je vodja ekipe za posebne učinke pri Spielbergovi uspešnici Bližnja srečanja tretje vrste (takrat je bil prvič nominiran za oskarja) in pri filmski adaptaciji Zvezdnih stez (vajeti je prevzel od ekipe, ki nalogi ni bila kos).
Čeprav se pozneje v karieri ni več hotel "udinjati" drugim režiserjem, je vseeno sprejel vabilo Ridleya Scotta in se pridružil ekipi Iztrebljevalca, menda predvsem zato, ker "ni bilo nobenih vesoljskih ladij". Na sredi dela je od filma sicer odkorakal, ker se je lotil režije svojega drugega filma, Brainstorm. Za Iztrebljevalca je dobil svojo tretjo nominacijo za oskarja (druga je bila za Zvezdne steze.)
Če danes vstopite v kateri koli studio za posebne učinke, je v celoti sestavljen iz računalniških terminalov. Ni več govora o tem, da bi izdelali makete, se ukvarjali z lučmi ali z odrom. Gre za izgubljeno umetnost.
Brainstorm, ki je danes morda znan le še kot poslednja vloga tragično umrle Natalie Wood, je bil znanstveno-fantastična srhljivka o napravi, ki človeku omogoči čutenje občutkov drugih. Film iz leta 1983 se ni izkazal za finančno ali kritiško uspešnico.
Režisr se je nato umaknil iz Hollywooda in se raje posvetil razvijanju svojega lastnega filmskega formata, ShowScan, ki se je izkazal za uporabnega v zabaviščnih parkih in podobnih atrakcijah; bil je inovacija na področju snemanja z visokim številom sličic na sekundo. Za svoj izum je bil leta 1993 nagrajen s "tehničnim" oskarjem za znanost in inženirstvo.
Nazaj k filmski umetnosti ga je zvabil šele Terrence Malick: Trumbull je ustvaril prizor "stvarjenja" za epski film Drevo življenja, ki je leta 2011 v Cannesu osvojil zlato palmo.
Leta 2012 je prejel častnega oskarja za svoj prispevek k filmski umetnosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje