Shepard je po dolgi bitki z amiotrofično lateralno sklerozo oziroma ALS, poznano tudi pod imenom Lou Gehrigova bolezen, umrl v četrtek, obdan s svojo družino.

Za oskarja za najboljšo stransko moško vlogo je bil nominiran leta 1983 za vlogo pilota Chucka Yeagerja v filmu režiserja Philipa Kaufmana Pravi fantje (The Right Stuff). Nemara še pomembnejši pečat je pustil v gledališkem svetu, ki mu je podaril številne drame, v katerih ameriško vsakdanjost slika s prepoznavnim prečiščenim poetičnim slogom. Like z roba ameriške družbe podaja z nadrealističnimi elementi, ki jih povezuje s črnim humorjem.

Svoje zgodnje otroštvo je preživel v Illinoisu, z igro pa se je začel ukvarjati že v srednji šoli. Eno leto je študiral kmetijstvo in se nato pridružil gledališki skupini. Dramatiki se je posvetil v šestdesetih letih 20. stoletja po selitvi v New York. "Takrat je bilo v ameriškem gledališču pomanjkanje. Nič se ni dogajalo. Ameriška umetnost je stradala," je pred tremi leti dejal v pogovoru za Observer. Podpisal je med drugim igro Angel City, Cowboy Mouth pa na začetku sedemdesetih let spisal s Patti Smith in vanjo ujel svoje divje ljubezensko razmerje in bizarne fantazije. Za svoje dramsko delo je bil večkrat nominiran tudi za tonyja, med drugim za Pokopanega otroka in novo oživitev drame True West. Pokopani otrok mu je prinesel tudi Pulitzerjevo nagrado za dramsko delo, prejel jo je leta 1979.

Leta 1986 je postal član Ameriške akademije umetnosti in književnosti. Veljal je za legendo Broadwaya in leta 2009 so ga kot mojstra ameriške dramatike nagradili s priznanjem Mednarodne fundacije za gledališče Laure Pels. Ob vsem tem se je posvečal tudi pedagoškemu delu in v svoji pet desetletij dolgi karieri predaval in vodil seminarje na več ameriških univerzah.

Od gledališča k filmu
Ko se je prvič posvetil filmu, je bil Shepard že uveljavljeno gledališko ime. Njegova prva odmevnejša filmska vloga je bila v Božanskih dnevih Terrencea Malicka leta 1978, ko je zaigral ob Richardu Geru. Čeprav je vedno ostal zapisan predvsem dramatiki, je zapustil več nepozabnih filmskih vlog; med drugim smo ga videli v filmih Jeklene magnolije, Baby Boom, Resurrection, Pelikanovo poročilo, Beležnica, Sestreljeni črni jastreb in Avgust v okrožju Osage. Leta 1984 je kot soscenarist sodeloval pri filmu Pariz, Teksas nemškega cineasta Wima Wendersa, s katerim sta pozneje sodelovala tudi pri filmu Ne hodi mi trkat.

V zadnjem obdobju smo ga med drugim videli v filmu The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, Snow Falling on Cedars in Mud. Nastopal je tako rekoč do konca, zadnjič v prishološkem trilerju režiserke in scenaristke Camille Thoman Never Here, ki so ga premierno predstavili prejšnji mesec. Med Shepardovimi zadnjimi vlogami velja omeniti še nastop v Netflixovi seriji Bloodline.

Z izborom vlog na začetku kariere si je namesto zvezdniškega statusa ustvaril sloves cenjenega značajskega igralca. "V tistem času sem prejel celo vrsto divjih ponudb, s katerimi bi lahko ostal filmski zvezdnik, a sem se prestrašil," se je pozneje spominjal. "Zavračal sem vloge, kot je na primer Red Warrena Beattyja, lik Eugenea O’Neilla. Moj agent je norel. Nisem se zavedal, kaj lahko prinese takšna izkušnja – biti pred tem, da bi postal filmska zvezda. Takrat si namreč najbolj iskana vlačuga v mestu. Vsi si te želijo."

Letos s svežim romanom
Za pulitzerja je bil nominiran še dvakrat, in sicer za igri Fool for Love, ki je doživel tudi filmsko priredbo po njegovem scenariju, in True West. Njegovo zadnje dramsko delo – A Particle of Dread – je krstno izvedbo doživelo pred tremi leti, letos pa je izšel tudi njegov roman The One Inside. Shepard je veliko svojih dramskih del tudi režiral, prav tako dva filma – leta 1988 Far North, v katerem je nastopila tedanja partnerica Jessica Lange, in leta 1993 Silent Tongue, v katerem sta zaigrala Richard Harris in River Phoenix.

Skoraj tri desetletja ob Jessici Lange
Leta 1969 se je Shepard poročil z igralko O-Lan Jones, s katero je imel sina Jesseja Moja Sheparda. V tem času je imel tudi razmerje s pevko Patti Smith. Za nekaj let se je z družino preselil v London, sredi sedemdesetih let pa se vrnil v ZDA. Leta 1982 je na snemanju filma Frances spoznal Jessico Lange, ki je postala njegova dolgoletna življenjska sopotnica. Od žene se je ločil leta 1984, že predtem pa začel živeti z Jessico Lange, s katero sta skupaj preživela skoraj 30 let in imela dva otroka – Hannah Jane in sina Samuela Walkerja Sheparda. Razšla sta se leta 2009. Za vsestranskim umetnikom žalujejo otroci Jesse, Hannah in Walker Shepard ter sestri Sandy in Roxanne Rogers.

Umetniku se poklanjajo vidne osebnosti iz obeh svetov. Dramatik in scenarist Beau Willimon ga je opisal kot "neustrašnega" in "enega največjih".