Vloga v filmu Faces v letu 1968 je Seymourju Casselu prinesla oskarjevsko nominacijo, to pa je bil tretji od sedmih filmov Johna Cassavetesa, v katerem je zaigral. Pravzaprav je svojo kariero začel leta 1958 prav z vlogo v še enem Cassavetesovem filmu, in sicer Shadows.

Zvest neodvisni filmski produkciji
Nanizal je okoli 200 vlog, vendar ni bil vezan zgolj na neodvisno produkcijo. Zaigral je tudi v filmskih uspešnicah, kot sta Dick Tracy (1990) in Nespodobno povabilo (1993). Kljub temu pa je v pogovoru za IndieWire leta 1997 jasno povedal, kateri produkciji je zares predan: "Neodvisni film je film, ki ga poganja neka misel. V studijskih filmih ni neodvisne misli. To je kolektivna misel," je dejal takrat.

"Pri neodvisnem filmu ‒ preprosto zato, ker nimajo denarja za snemanje filmov z velikim proračunom ‒ so prisiljeni ustvariti zgodbo, ki je pomembna zanje, ki bi jo radi videli na filmu, osebno zgodbo, s katero se ljudje lahko poistovetijo, zgodbo o ljudeh, kjer lahko vidiš ljubezen do likov. To velja za najboljše filme, ki sem jih posnel, zagotovo Cassavetesove filme," je še dodal igralec.

Med Cassavetesovimi filmi, v katerih ga je bilo mogoče videti, je še Minnie in Moskowitz iz leta 1971, v katerem je zaigral v glavni vlogi ob filmarjevi ženi, igralki Geni Rowlands. Leta 1976 je sledil The Killing of a Chinese Bookie z Benom Gazzaro v glavni vlogi, leto pozneje še Opening Night in leta 1984 Love Streams.

Seymour Cassel je skozi kariero sodeloval tudi z Donom Sieglom, ko je leta 1968 igral v njegovem filmu Coogan's Bluff ob Clintu Eastwoodu, leta 1976 je ob Robertu De Niru, Jacku Nicholsonu in Robertu Mitchumu nastopil v Zadnjem magnatu Elie Kazana. V naslednjem letu je igral ob baletniku Rudolfu Nurejevu v filmu Valentino Kena Russlla, leta 1992 pa je ob Jamesu Caanu, Nicolasu Cageu in Sarah Jessici Parker nastopil v Medenih tednih v Vegasu.

"Igra pripoveduje tvojo zgodbo."
"Ni pomembno, kako lepo je film posnet," je še nekoč dejal leta 1935 v Detroitu rojeni Cassel. "Igra pripoveduje tvojo zgodbo. S tem se ljudje poistovetijo. Če ne verjameš likom, to pač ne funkcionira." Znan je bil tudi po sodelovanju z Wesom Andersonom, ki ga je vključil v svoje filme Rushmore (1998), Veličastni Tenenbaumi (2001) in Življenje pod vodo (2004).

Cassel je bil dejaven tudi v Združenju filmskih igralcev (Screen Actors Guild ‒ SAG), v letih 2007 in 2009 se je sicer neuspešno potegoval za mesto predsednika te organizacije.

Zaslužen za svetovno znani vzdevek
In še zanimivost iz nefilmskega sveta: kitarist Slash (s pravim imenom Saul Hudson), ki je bil v otroštvu prijatelj njegovega sina, je povedal, da je prav Cassel zaslužen za njegov vzdevek, ki mu ga je dal zaradi Slashevega nenehnega šviganja z enega kraja na drugega in nesposobnosti, da bi sedel pri miru.

84-letni Seymour Cassel, ki je umrl v nedeljo, je za sabo pustil svoje tri otroke Liso Papciak, Matthewja Cassela in Dilyn Cassel Murphy, sedem vnukov in tri pravnuke.