Igralec je svoj umik iz filmskega sveta oznanil že maja lani, saj se ni čutil več zmožnega nastopati tako, kot bi si sam to želel. S tem je opustil še zadnji načrtovani projekt, v katerem bi ponovil legendarno sodelovanje z Robertom Redfordom, s katerim je nastopil v filmih Butch Cassidy in Sundance Kid leta 1969 ter Želo leta 1973.

Letos se je Newman zaradi zdravstvenih težav umaknil še od režije odrske postavitve Steinbeckove zgodbe Ljudje in miši (Of Mice and Men) v gledališču v Connecticutu. Avgusta so mu zdravniki napovedali le še nekaj tednov življenja, ki jih ni želel preživeti v bolnišnici, zato se je vrnil v krog domačih. Newman vse do konca ni želel govoriti o svojem zdravju niti potrditi, da je bolehal za rakom.

Stran od športa, proti umetnosti
Paul Leonard Newman se je rodil 26. januarja leta 1925 v predmestju Clevelanda v Ohiu. Njegov oče je bil lastnik uspešne prodajalne s športno opremo, vendar je mladi Paul že zgodaj pokazal, da se je vrgel bolj po mamini strani, in pokazal več zanimanja za umetnost. Z igralstvom se je začel ukvarjati že v osnovni šoli. "Nisem tekel proti gledališču, ampak prej stran od športne trgovine," se je nekoč spominjal.

Študirani igralec vstopi v Hollywood
Potem ko so ga zaradi neobvladljivega obnašanja vrgli z univerze v Ohiu, je med drugo svetovno vojno služil v mornarici. Po vojni je začel obiskovati Kenyon College v Gambierju, kjer se je kmalu znova znašel na gledališkem odru. Študij igralstva je nadaljeval na Yalu in v newyorškem Actors' Studio ter si služil denar na televiziji.

Broadwayski debi je doživel leta 1953 v predstavi Williama Ingeja Picnic, v kateri je nastopal ob eni najslavnejših gledaliških igralk tistega časa, Kim Stanley. Že naslednje leto se je prvič predstavil Hollywoodu, in sicer v filmu The Silver Chalice, iz svoje porazne vloge pa se je nato norčeval še vse svoje življenje. Objavil je celo časopisni oglas, v katerem se je opravičeval za svoj nastop.

Dolg niz vlog v dolgoletni karieri
V skoraj šest desetletij trajajoči karieri se je nato prelevil v več kot 50 vlog, za katere je bil desetkrat nominiran za oskarja. V njegovem igralskem opusu gotovo izstopajo Mačka na vroči pločevinasti strehi (Cat on a Hot Tin Roof, 1958), ki mu je na filmskem festivalu v Cannesu prinesel nagrado za najboljšo moško vlogo, The Hustler (1961), Hud (1963), Cool Hand Luke (1967), Absence of Malice (1981), Obsodba (The Verdict, 1982), Butch Cassidy in Sundance Kid (Butch Cassidy and the Sundance Kid, 1969), Želo (The Sting, 1973) z Robertom Redfordom in Barva denarja (The Color of Money, 1986).

Zadnji film mu je za vlogo hitrega Eddija Felsona, ki ga je upodobil že v filmu Hustler, leta 1987 končno prinesel oskarja za najboljšo stransko moško vlogo. Z najvišjo filmsko nagrado je bil sicer nagrajen že leto prej, ko je prejel oskarja za življenjsko delo.

V svoji karieri je osvojil tudi dva zlata globusa, emmyja in številna častna priznanja, nagradil pa ga je tudi canski festival ter Ceh ameriških filmskih igralcev.

Zadnjič se je na velikem platnu Newman pojavil v drami Road to Perdition, ki je v kinematografe prišla pred petimi leti, njegov glas pa smo slišali še v animiranih filmih Avtomobili in Mater and the Ghostlight.
Dolgoletni zakon z Joanne Woodward
S svojo stanovsko kolegico Joanne Woodward je bil Newman poročen od leta 1958. Newman se je torej lahko pohvalil s pravo hollywoodsko redkostjo, enim najuspešnejših zvezdniških zakonov. Svoje razmišljanje o tem, da dober videz in izjemna priljubljenost med nežnejšim spolom še nista razloga za prešuštvo, je nekoč povzel z besedami: "Zakaj bi šel ven na hamburger, ko pa imam doma zrezek."

Igralca, ki ga filmski svet gotovo ne bo pozabil, so preživele tri hčerke iz zakona z Woodwardovo in dve iz prvega zakona z Jackie White. Z Whitovo, s katero je bil poročen od leta 1949 do 1958, je imel tudi sina Scotta, ki je novembra leta 1978 umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Po njegovi smrti je v spomin na sina ustanovil Newman Scott Center za preprečevanje zasvojenosti z mamili.

Priznanje za dobrodelno dejavnost
Igralec je tudi ustanovitelj živilskega podjetja Newman's Own, iz katerega je ves dobiček namenjal v dobrodelne namene. Od maja 2007 je s temi donacijami presegel 220 milijonov dolarjev. Njegovo dobrodelno delo je nagradila ameriška filmska akademija, ki mu je podelila nagrado Jean Hersholt.

"Če si tako star kot jaz, ne gre brez tega, da se ne bi vsako jutro zbudil s presenečenim izrazom na obrazu: Bog pomagaj, kdo bi si mislil, še vedno sem živ. Povsem neverjetno je, da sem preživel vso pijačo, kajenje, avtomobile in dirke," se je pred časom pošalil legendarni Paul Newman.

M. K.