Od leta 1980 je bil predavatelj na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Trikrat je prejel Badjurovo nagrado (1981, 1985 in 1987) in enkrat nagrado Prešernovega sklada(1989). Med drugim je režiral celovečerce Ko zaprem oči (film je bil prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja), črno dramo o Informbiroju Hudodelci ter filme Butnskala, Eva in Krizno obdobje.

Prešeren, kakršnega nismo poznali
Svojo režisersko prakso je vezal predvsem na TV Slovenija, za katero je med drugim posnel odmevno nadaljevanko Prešeren v 5 delih, ki je bila premierno predvajana ob 200-letnici pesnikovega rojstva in še danes velja za enega večjih igranih projektov TVS. (Dve leti mlajši celovečerec, Pesnikov portret z dvojnikom iz leta 2003, je bil kinematografska različica istega projekta). "Tako kot Hudodelci je tudi Pesnikov portret z dvojnikom mojstra Francija Slaka trojanski konj: ponuja nam nič več in nič manj kot svežo vizijo narodnega heroja – videnega kot telebanskega gizdalina in sanjača, ki trpi za patološkimi težavami z nasprotnim spolom –, preoblečeno v domačen bidermajerski zgodovinski spektakel," je ob premieri Pesnikovega portreta z dvojnikom zapisal filmski kritik Olaf Möller.

Kot producent je Slak sodeloval tudi pri filmih Outsider Andreja Košaka (1996) in Slepa pega Hanne A. W. Slak (2002). Vsaj trije njegovi režijski projekti - Vnuki, Klet in Prevara - nikoli niso dobili zelene luči Filmskega sklada.

Vsestranska kariera
Leta 1953 v Krškem rojeni Slak je režijo študiral najprej v Ljubljani, nato pa v Lodzu na Poljskem, kjer je diplomiral leta 1978. Po amaterskih filmih je začel profesionalno filmsko pot s kratkimi dokumentiranimi in eksperimentalnimi filmi; bil je tudi avtor številnih dokumentarnih tv-portretov, med njimi Jožeta Pučnika, Marka Pogačnika, Draga Jančarja in Friderika Barage.

Od 1980 dalje je predaval filmsko montažo na AGRFT-ju v Ljubljani in bil od 1996 predstojnik filmskega oddelka na AGRFT v Ljubljani. Lani se je neuspešno potegoval za funkcijo ljubljanskega župana.

Svojega zadnjega filma v kinodvoranah ne bo videl
Pred smrtjo je posnel nizkoproračunski film Kakor v nebesih, tako na zemlji, ki je trenutno še v postprodukciji - naravnost z montažne mize pa ga je avgusta letos že posodil Grossmanovemu festivalu v Ljutomeru, ki se je tako lahko pohvalil s predpremiero enega od redkih slovenskih žanrskih (fantazijskih) filmov. Glavni junak Emil po smrti namreč dobi možnost, da se vrne na Zemljo in celo stopi v stik s svojo družino. Poleg Jureta Ivanušiča v glavni vlogi v filmu nastopajo še Nataša Tič Ralijan, Peter Musevski, Jan Slak in Pavle Ravnohrib.