Zaigral je v številnih filmskih in televizijskih vlogah, njegova visoka in močna postava, mračne poteze, raskav glas in ozke oči pa so bili kot nalašč za vloge podležev, predvsem v vesternih. Oskarja je prejel leta 1992, in sicer za vlogo kavboja v komediji Mestni fantje, zaslovel pa je "davnega" leta 1953 z vlogo nepridiprava v vesternu Shane.

Nogometaš, boksar, vojak in ... igralec
Palance se je kot Walter Jack Palahnuik v rudarskem delu Pensilvanije 18. februarja 1919 kot tretji izmed petih otrok rodil ukrajinskima priseljencema. Njegov oče je bil rudar in družina se je težko preživljala, a Palance je vedno govoril, da je imel lepo otroštvo. Palance, visok kar 1,92 metra in težek skoraj 100 kilogramov, je bil odličen športnik, dobil je nogometno štipendijo na Univerzi v Severni Karolini. Po dveh letih je opustil nogomet, saj se mu je gnusila komercializacija športa. Odločil se je, da bo zaradi svoje velikosti in moči poskusil z boksom, a po dveh neuspešnih letih in nekajkratnem zlomu nosu, ki je še pripomogel k njegovemu videzu hudobneža, se je leta 1942 pridružil ameriški letalski vojaški floti. Po vojni je študiral novinarstvo na Univerzi Stanford, a premamil ga je igralski krožek in malo pred diplomo je pustil šolo ter se odšel poskusit kot igralec v New York.

In potem je prišel Shane
V New Yorku je Palance po nekaj manjših vlogah postal zamenjava za Marlona Branda v klasični broadwayski postavitvi Tramvaja poželenja. Njegova prva filmska vloga je bila v filmu Elie Kazana iz leta 1950 Panic in the Streets, igral je morilca Blackieja. Nato pa je prišel vestern Shane, ki zaradi svoje čudovite kinematografije Divjega zahoda in tematike boja med dobrim in zlim velja za enega najveličastnejših hollywoodskih vesternov vseh časov. Odlična igra v Shanu je Palanceu v 50. letih prejšnjega stoletja zagotovila več glavnih vlog, najbolj so mu ustrezale vloge podležev, tako na filmu kot televiziji.

Palance je vedno govoril, da prezira večino svojih filmskih vlog in tudi režiserje, ki naj bi bili nesposobni. Nekoč je izjavil, da jih večina niti prometa ne bi mogla usmerjati. A filmsko občinstvo je menilo drugače, saj je bila njegova prisotnost na zaslonu zaradi izklesanih potez, okorne pojave in mirnega, tihega glasu prav zastrašujoča. Na vrhuncu svoje kariere se je slave in vlog istega tipa naveličani Palance s svojo ženo in tremi majhnimi otroki preselil v Lausanno v Švici. V tujini je preživel šest let in se nato vrnil v Hollywood razočaran, saj naj bi v Evropi odigral "takšne vloge, zaradi katerih je zapustil Hollywood". Po vrnitvi njegova kariera ni več vzcvetela, nekoč je priznal tudi, da vloge sprejema le še zaradi denarja.

Izobraženec robatega videza
Večino svoje kariere se je držal v razdalji od hollywoodskega prizorišča. Konec 60. let si je kupil posestvo severno od Los Angelesa, imel pa je tudi fižolovo farmo v rodni Pensilvaniji. Čeprav je večino časa igral preprosteže, je bil Jack Palance v resničnem življenju odličen govorec z visokošolsko izobrazbo, v prostem času je rad slikal in pisal poezijo ter fikcijo, govoril naj bi šest jezikov.

Oskar in "enoročne sklece" pri 73 letih
Palanceova kariera je doživela preporod z vlogo v filmu Mestni fantje, v katerem je igral starajočega se, a še vedno izjemno trdoživega kavboja Curlyja Washburna (odlično je parodiral svoje vloge iz 50. let), ki spremeni pogled na svet skupine poslovnežev, ki se iz mesta pridejo učit "kavbojstva". Ko je za najboljšo moško stransko vlogo leta 1992 prejel oskarja, je v nepozabnem zahvalnem govoru na odru delal sklece na eni roki. Voditelj podelitve Billy Crystal, ki je skupaj s Palanceom igral v Mestnih fantih, je njegove sklece spremenil v stalno šalo. Crystal je ob Palanceovi smrti izjavil, da je zelo pretresen in užaloščen ob smrti svojega dragega prijatelja, prave filmske ikone, nato pa se je v svojem slogu pošalil in spet omenil "enoročne sklece", ki ju bodo poleg Mestnih fantov za vedno povezovale.

Palance je po besedah predstavnikov umrl naravne smrti na svojem domu v kalifornijskem Montecitu v krogu svoje družine.