Nikogaršnja zemlja, francosko-slovensko-italijansko-belgijsko-britanska koprodukcija v režiji Danisa Tanović je poleg oskarja prejela še 20 drugih nagrad, med drugim tudi nagrado za najboljši scenarij v Cannesu, zlati globus in cezarja. S Tanovćem je nato redno sodelovala, nazadnje pri mednarodni koprodukciji Cirkus Columbia (2010). Med njenimi sodelavci so bili še filmskimi ustvarjalci, kot so Rajko Grlić, Benjamin Filipovič in Hanna A. W. Slak. Kot producentka in ustanoviteljica produkcijske hiše Studio Maj je sodelovala pri številnih celovečernih filmih, med katerimi so številni prejeli vrsto priznanj in nagrad tako v domačem kot v mednarodnem prostoru.

Prvi producentski koraki v Beogradu
Leta 1943 v Ljubljani rojena Dunja Klemenc je diplomirala iz filmske in televizijske produkcije na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. S filmom in televizijo se je začela profesionalno ukvarjati leta 1965, dejavna je bila na raznih področjih – od pisanja scenarijev prek pomočnice režije, režiserke do producentskega dela, ki se mu je nato izključno zapisala. V 70. letih preteklega stoletja je med bivanjem v Beogradu kot organizatorka in producentka sodelovala pri več igranih filmih, mnogih nadaljevankah TV Beograd, bila je tudi glavna producentka Kulturno-umetniškega programa televizije Novi Sad.

Leta 1978 se je vrnila v Slovenijo in nekaj let delala pri filmski pedagoginji in publicistki Mirjani Borčič, začetnici filmske vzgoje pri nas. "Ona je takrat ubrala fantastično pot. Angažirala je mlade režiserje in direktorje fotografije in tako sem spoznala celo generacijo filmskih ustvarjalcev," je Dunja Klemenc pred leti povedala za STA. Nato je bila producentka filmske dejavnosti pri DDU (Dopisna delavska univerza) in producentka Mladinskega programa na Televiziji Slovenija, nato pa je bila dolga leta producentka Otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija.

Zmagoslavna Nikogaršnja zemlja
Produkcijsko hišo Studio Maj je ustanovila leta 1989, celovečerec Nikogaršnja zemlja pa je seveda najpomembnejši film s podpisom te produkcijske hiše. Film z letnico nastanka 2001 so snemali v Sloveniji, Dunja Klemenc pa se je v intervjuju za MMC spominjala: "V tistem času nihče ni hotel zavarovati filma, da bi se snemal v Bosni. Vprašala sem našo zavarovalnico, in tako smo dobili zeleno luč za snemanje v Sloveniji. Nato sem se dobila z Danisom, da bi videla, ali lahko skupaj delava. Na letališču sem videla mladega, čednega fanta, ki je bil popolnoma zbran in z ogromno želje, da naredi ta film. Imel pa je tudi ogromno znanja. Ko je nalagal premog in hodil v kino, se je dodatno izobraževal. Ko sem prebrala scenarij za Nikogaršnjo zemljo, se mi je zdelo, da tako dobrega scenarija že dolgo nisem imela v rokah. Na našo veliko srečo je bil odločilni dejavnik Filip Robert Dorin, ki je bil na filmskem skladu in je razumel, da se s filmom mudi, ker je aktualen. Danisa sem spoznala oktobra, junija smo že snemali."

Sorodna novica Badjurova nagrajenka je producentka Dunja Klemenc

Velik prispevek k promociji slovenskega filma
Na 18. Festivalu slovenskega filma (FSF) je v letu 2015 dobila Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Žirija je ob tem zapisala, da se lahko Dunji Klemenc zahvalimo tudi za profesionalizacijo poklica filmski producent, s katerim se je začela ukvarjati že v obdobju nekdanje Jugoslavije. "Z dodelitvijo nagrade Metoda Badjure letošnji dobitnici želi komisija opozoriti na pomen dela, ki ga opravlja filmski producent, in izkazati spoštovanje Dunji Klemenc, ki je na področju produkcije ustvarila enega najodmevnejših opusov v našem prostoru, s svojo profesionalnostjo pa veliko pripomogla k promociji slovenskega filma v svetu," je še zapisala žirija v utemeljitvi in dodala, da je danes vse manj tistih, ki se zares spoznajo na svojo stroko, specializirani filmski poklici pa v takšnem vzdušju izgubljajo vrednost in pomen.