Sorodna novica "Evropski oskar" slovenskemu filmu: izjemni uspeh Babičinega seksualnega življenja

Pravkar nagrajeni film bo med 13. in 15. decembrom brezplačno na ogled v Bazi slovenskih filmov.

Kot je za STA povedala Urška Djukić, film govori o ženskih glasovih, "ki so bili skozi zgodovino preslišani, zavračani in zatrti, danes pa imamo priložnost, da o tem spregovorimo in obenem tudi začutimo vso bolečino, ki so jo morale ženske nekoč pretrpeti zaradi patriarhalno strukturiranih odnosov".

Obenem je po režiserkinih besedah verjetno prepričal tudi način oziroma forma filma, ki dopušča močan vtis na gledalca. Film pa je tudi humoren, saj gledalci prek humorja lažje sprejmejo tako težko temo, je dodala režiserka.

Urška Djukić je k sodelovanju povabila francosko animatorko, ilustratorko in režiserko animiranih filmov Emilie Pigeard, s katero sta zgradili animirani del filma v njenem slogu. Njena risba je nedolžna, otroška in humorna, s čimer lažje vstopi v gledalčevo zavest, je pojasnila.

Navdih za film je Urška Djukić črpala iz pričevanj žensk, ki jih je Milena Miklavčič zbrala v knjigi Ogenj rit in kače niso za igrače. Scenarij za film sta napisali režiserka, ki je film tudi zmontirala, in Maria Bohr. Sorežiserka in animatorka je Emilie Pigeard, glasove so posodili Doroteja Nadrah, Jure Henigman, Mara Vilar, Božena Zabret in Bojana Ciglič, skladatelj glasbe je Tomaž Grom. Zvok je oblikoval Julij Zornik, film je slovensko-francoska koprodukcija, slovenski producent je produkcijska hiša Studio Virc, zanjo producent Boštjan Virc.

Film je sofinanciral Slovenski filmski center (SFC). Direktorica SFC-ja Nataša Bučar je ob prejemu nagrade poudarila, da imamo evropskega oskarja 2022. "Imamo izjemno talentirano režiserko Urško Djukić in imamo kinematografijo, ki sodi v sam vrh evropskega filma. Želim si, da bi v Sloveniji lahko podpirali nadarjene filmske ustvarjalke in ustvarjalce ter omogočali boljše pogoje za ustvarjanje filmov v Sloveniji," so njene besede povzeli pri SFC-ju.

Film je EFA izbrala izmed petih nominiranih kratkih filmov, ki jih je prej izbrala med 29 kandidati.

Nagrada je tako sledila nominaciji, ki je bila druga nominacija slovenske režiserke v samostojni Sloveniji. Pred 20 leti je bil celovečerec Maje Weiss Varuh meje nominiran za nagrado v kategoriji filmskih prvencev. Kot so še spomnili pri SFC-ju, je nagrado za kratki film leta 2003 prejel film Atorzija srbskega režiserja Stefana Arsenijevića, ki je nastal pod okriljem slovenske produkcijske hiše Studio Arkadena in s podporo takratnega Filmskega sklada.

Asta Vrečko: "Film odstira del naše pozabljene zgodovine"
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je čestitala ustvarjalcem filma. "Evropska filmska nagrada je dokaz, da ima Slovenija vrhunske filmske ustvarjalce. Nagrada dokazuje, da slovenski film spada v sam vrh evropskega filma," je, kot so sporočili z ministrstva, dejala Vrečko.

Po njenih besedah je pomenljiva tudi vsebina filma, ki naslavlja slovensko konservativno družbo prve polovice 20. stoletja. "Patriarhalna družba je zatirala pravice žensk na vsakem koraku, njihovo vlogo v družbi in družini pa je pojmovala v okviru ideoloških okvirov in vrednot rimsko-katoliške cerkve, čemur so se tudi upirale posameznice in feministična gibanja. Film razkriva tiho trpljenje večine žensk, zlasti tistih iz nižjih družbenih razredov ter tako odstira del naše pozabljene zgodovine in pomeni tudi pomemben opomin za izgradnjo družbe pravičnosti danes," je še dejala ministrica.

Drugi veliki uspeh sobotnega večera je bila nagrada za "odkritje leta", ki jo najboljšemu prvencu podeljuje kritiško združenje FIPRESCI. Prejela jo je Laura Samani; njen film Telesce je bil slovenska koprodukcija.