Dustin Hoffman je tisti, ki mladega perverzneža nauči skrivnosti izdelave parfumov. Foto: EPA
Dustin Hoffman je tisti, ki mladega perverzneža nauči skrivnosti izdelave parfumov. Foto: EPA
Tom Tykwer
Tom Tykwer je 'nasledil' Stanleyja Kubricka. Foto: EPA
Patrick Süskind: Das Parfum
Zgodba Patricka Süskinda je očarala več kot 15 milijonov bralcev.

Nemški pisatelj, ki mu je uspelo svoj zgodovinsko-kriminalni roman prodati v 15 milijonih izvodih, si je menda želel, da bi njegov roman na filmski trak prenesel Stanley Kubrick. Zato je tudi vztrajno zavračal vse druge ponudbe za odkup pravic za snemanje filma.



Besedilo, ki je zasenčilo Remarqua
Parfum velja za najbolj uspešen nemški roman po izidu romana Na Zahodu nič novega avtorja Ericha Marie Remarqua iz leta 1920. Uspeh knjige je posledica privlačnega konglomerata portretitanja skrivnostnega Pariza prve polovice 18. stoletja in nenavadne kriminalne zgodbe. Pravzaprav bi lahko knijgo označili tudi kot psihološko študijo, saj je glavni lik Jean-Baptiste Grenouille - v filmu ga je odigral Ben Whishaw - očitno 'malo premaknjen'.

Grenouilla odlikuje izjemen dar za prepoznavanje in odkrivanje vonjev. leta 1738 tako pride v Pariz, kjer se pod mentorstvom odličnega parfumerja (Dustin Hoffman) seznani s skrivnostjo izdelovanja dišav, po katerih je predvsem plemstvo 18. stoletja (tudi zaradi dokajšnjega odpora do umivanja, ki je tedaj še vedno vladala in je botrovala dokaj neprijetnim naravnim vonjem tudi najbolj plemenitih teles) navdušeno posegalo. Grenouillu ni dovolj sloves dobrega parfumerja. Povsem ga obsede iskanje 'popolne' dišave, pa tudi vonj mladih deklet, ki jih začne moriti, da bi iz njih izvlekel esenco, ki bi obogatila njegove zvarke.

Osovražen, a vendar tudi oboževan
Režiser Tom Tykwer je kot največji izziv pri snemanju Parfuma, ki se je s proračunom 50 milijonov evrov povzpel na prvo mesto med najdražjimi nemškimi filmi vseh časov, poudaril način upodabljanja glavnega lika. Ta mora namreč kljub svojemu zločinskemu dosjeju ostati simpatična oseba, s katero se gledalci lahko poistovetijo in sočustvujejo. Dodal je, da je imel verjetno podobno nalogo kot Jonathan Demme, ki je moral pri snemanju filma Ko jagenčki umolknejo prav tako 'kolovratiti' med dvema platema osebnosti Hannibala Lecterja. Ta zagata je vrhunec dosegla pred snemanjem prizora Grenouillove usmrtitve. Zbere se množica ljudi, ki obsojenca odkrito sovražijo, obenem pa jih slednji nekaj minut pred smrtjo očara z vonjem, ki ga izpusti iz stekleničke.