Od danes je v Bazi slovenskih filmov dostopen celovečerni dokumentarno-igrani film Cankar scenarista in režiserja Amirja Muratovića. Film Cankar (2018) odpira vprašanje, kako se je v dobrih stotih letih izoblikoval mit o največjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. "Zanimalo me je prepletanje dokumentarnega in igranega," je o svojem pristopu povedal avtor. "Igrani prizori so prežeti s Cankarjem, z njegovimi dialogi, osebami, oblačili, kretnjami, prostori, kakor jih je sam opisoval, in s situacijami, za katere domnevamo, da jih je zares doživel."

V filmu poleg Roka Viharja v naslovni vlogi nastopijo še Lara Vouk, Helena Peršuh ter Katarina in Lucia-Maria Kresitschnig. V filmu so prisotni tudi govorci Erwin Koestler, Matjaž Kmecl, Mile Korun, Igor Koršič, Tone Smolej, Mihael Glavan, Marijan Rupert, Marjan Dolgan, Francka Premk, Miklavž Komelj, Nives Kovač in Silvan Omerzu.

Umor, ki je v sedemdesetih pretresel Slovence
Celovečerni dokumentarno-igrani film Sramota (2016) režiserja Borisa Jurjaševiča je posnet po resnični zgodbi. Glavni junak Martin Uhernik je vpleten v umor soseda Jakoba Luzarja. Na prvostopenjskem sojenju je bil oproščen, a ker se v sodbo vpleteta politika in lokalna oblast, tožilstvo zahteva ponovno sojenje na višjem sodišču. To najde nove dokaze in Uhernika pošlje v zapor. Med prestajanjem osemletne kazni družina razpade: Martinova žena umre, mladoletna otroka sta v skrb prepuščena drugim.

Domačini nizajo pripovedi o domnevnem morilcu, nakazujejo pa tudi možnost, da je v zločin vpleten nekdo drug, so o filmu zapisali pri SFC-ju. V filmu nastopata Sandi Bradač in Vanja Lukšič.

Življenje na območju sevanja
Celovečerni dokumentarni televizijski film Fant, pobratim smrti 2 (2012) režiserke Maje Weiss pripoveduje o Černobilu. Zgodba o Anatoliju Rižovu, ki je kot osemletni fantič leta 1991 za deset dni obiskal Slovenijo, se nadaljuje 20 let pozneje, v času spomina na četrtstoletnico Černobila in jedrskega sevanja, ki še vedno ogroža življenja krajevnih prebivalcev. Številni so se sprijaznili s sevanjem in ga sprejeli kot sestavni del življenja, med njimi tudi Anatolij, ki je bil izrazitejšemu sevanju izpostavljen v času služenja vojaškega roka ter kot najeti delavec v bližini reaktorja. Njegovo življenje ni ravno rožnato; najprej jedrska nesreča, potem razbita družina, ponesrečen zakon in sin, s katerim ne more časa preživljati vsak dan.

"Ko snemaš in delaš filme, so taki, ki te zaznamujejo za vse življenje. Snemanje s Toljo v sevanju z mojo malo filmsko ekipo leta 1991 je ena od takih filmskih in človeških izkušenj. Več let sem si prizadevala, da bi posnela nadaljevanje te zgodbe. Leta 2011 nam je končno uspelo. In če bomo še živi, čez 20 let sledi nadaljevanje, smo si obljubili," je v času nastanka o filmu povedala režiserka.

Nov sveženj prinaša tudi kratki igrani film Ljubljana - München 15:27 (2016) scenaristke in režiserke Katarine Morano. Film je bil leta 2017 uvrščen na mednarodni filmski festival v Karlovyh Varyh v program Future Frames med deset najboljših evropskih zaključnih študentskih filmov tistega leta.

Tu pa sta tudi kratki znanstveno-fantastični film Apoptoza (2017) scenarista in režiserja Tomaža Gorkiča, ki je na Festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši kratki film, in študijski projekt Vrzel (2018) scenaristke in režiserke Ane Trebše, ki je na mednarodnem festivalu kratkega filma v Ljubljani - FEKK prejel nagrado za najboljši slovenski film.

V otroški program dodajajo kratki animirani televizijski seriji Princ Ki-ki-do in kratki animirani film Kar od nekod scenarista in režiserja Žige Stupice.

Izbor slovenskih filmov na ogled podarjajo domači filmski ustvarjalci in ustvarjalke v sodelovanju s SFC-jem, Bazo slovenskih filmov in Filmoteko – zavodom za širjenje filmske kulture. Spored bogatijo vsak ponedeljek in četrtek, filmi pa so dostopni sedem dni.