Storaro zdaj dela v Srbiji, kjer je v vlogi direktorja fotografije na snemanju televizijskega filma o italijanskem slikarju Caravaggiu. 66-letni Italijan, ki je začel fotografijo študirati že z 11 leti, je v svet filma stopil zelo mlad in v več kot 40-letni karieri posnel več kot 50 igranih filmov.

Trije oskarji za fotografijo
Na začetku je delal predvsem z italijanskimi režiserji, pozneje pa je veliko snemal tudi v tujini, predvsem v Španiji in Latinski Ameriki, delal pa je tudi z Warrenom Beatyjem. Za njegovo delo so ga trikrat nagradili z oskarjem za najboljšo fotografijo - leta 1979 za film Apokalipsa danes Francisa Forda Coppole, leta 1981 za film Rdeči Warrena Beatyja in leta 1987 za film Zadnji kitajski cesar Bernarda Bertoluccija. Med znanimi filmi, pri katerih je sodeloval, sta tudi Bertoluccijeva Zadnji tango v Parizu in Dvajseto stoletje.

Storaro o svojem delu
"Nekateri ljudje pravijo, da nova tehnologija omogoča, da bi film lahko naredil en sam človek. A kinematografija ni individualna umetnost. Veliko ljudi je potrebnih, da nastane dober film. Lahko jim rečemo sodelavci ali soavtorji," je nekoč o svojem poklicu povedal Storaro. "Vsi veliki filmi so rešitev nasprotja med temo in svetlobo. In ne, ne obstaja neka edina pot, kako nekaj povedati. Možnosti za uporabo svetlobe in barv je nešteto," je vsem, ki želijo spoznati skrivnosti njegovega poklica, na srce položil Italijan.

Zlati pečat podeljujejo že deset let
Jugoslovanska kinoteka, ki se zaenkrat še imenuje tako, čeprav države z imenom Jugoslavija ni več, je nagrado zlati pečat za pomemben prispevek k filmski umetnosti začela podeljevati pred desetimi leti ob praznovanju stoletnice filma. Do zdaj je zlati pečat prejelo približno 20 filmskih ustvarjalcev.