Tradicionalno prireditev organizirajo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev že od leta 2003. Priložnost bodo zvečer izkoristili tudi za odprtje nove sezone letnega kina v muzeju, ki ga bodo ob 21.30 odprli s projekcijo filma Minuta za umor iz leta 1962. V sklopu letnega kina bodo izbrane filme predvajali s 35 milimetrskega filmskega traku s slovenskimi podnapisi, izjema bo le novi dokumentarni film o Iti Rini, ki ga bodo predvajali z digitalnega formata.

Več kot 110 filmskih vlog
Glavnemu protagonistu letošnje prireditve so posvetili tudi publikacijo Poklon Demetru Bitencu, v kateri se je Marcel Štefančič jr. poglobil v igralčev filmski opus. Bitenc spada med najbolj prepoznavne slovenske filmske igralce. Rodil se je leta 1922 v Ljubljani. Diplomiral je na Trgovski akademiji v Ljubljani, a se je že v času študija navdušil nad gledališčem, filmom in igralstvom. Med vojno je obiskoval zasebne učne ure pri gledališkem igralcu in režiserju Slavku Janu in leta 1943 opravil avdicijo za sprejem v ansambel ljubljanske Drame. Po koncu vojne je zaključil še štiri semestre na novoustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani.

Nastopal je v gledališčih SNG Drama Ljubljana, na Reki, v Beogradu in v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Z željo po novih izzivih je leta 1960 kot eden prvih slovenskih igralcev prešel v svobodni igralski poklic. S slovenskim filmom se je prvič srečal ob njegovem začetku, ob filmu Na svoji zemlji leta 1948, pravi filmski debi pa je doživel leta 1959 s stransko vlogo nemškega oficirja v filmu Dobri stari pianino. V naslednjem desetletju je posnel skoraj 40 koprodukcijskih filmov, ki so jih tuji producenti snemali v tedanji Jugoslaviji.

Danes obsega njegov igralski opus več kot 110 vlog v celovečernih filmih, od tega 45 vlog v slovenskih, druge pa v filmih drugih jugoslovanskih republik ter v koprodukcijah. Bogat je tudi njegov televizijski opus, ki obsega več kot 80 filmov in serij.

Zgodba o prvi slovenski filmski divi
Ite Rine se bodo danes spomnili tudi v ljubljanskem Kinodvoru, kjer lahko ob 19.00 ujamete dokumentarni film Ita Rina – Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood. Ta sledi zgodbi Ide Kravanje, ki se je pred 100 leti rodila v Divači, in v poznih dvajsetih letih nase opozorila z vlogo v filmu Erotikon. Čez noč je postala svetovna zvezda, ki so jo v Franciji primerjali z Greto Garbo in Marlene Dietrich, v Latviji in na Hrvaškem ji pisali pesmi, Čehi pa so jo imeli za "veliko tragedinjo filmskega platna". Igralka se je na vrhuncu kariere namesto Hollywooda izbrala družinsko življenje, njena slava pa je počasi začela bledeti.

Prvi slovenski filmski zvezdi se bodo torej poklonili v kinu, kjer so leta 1929 premierno predvajali prav Erotikon, dogodka pa se je udeležila tudi sama igralka.