V drami sledimo protagonistu Strahinji, ki z ženo Ababuo (igra jo Nancy Mensah-Offei) zapusti Gano z vizijo o boljšem življenju v Evropi. A namesto da bi dosegla svojo sanjsko destinacijo Nemčijo, ju deportirajo v Srbijo. Strahinja začne graditi kariero v tamkajšnjem nogometnem klubu, medtem ko Ababuo, ki je igralka, ne more izpolniti svojih ambicij in je vedno bolj razočarana. Ko nekega dne Ababuo izgine, jo gre Strahinja iskat, so vsebino filma povzeli na spletni strani festivala.

Zgodbo afriških migrantov je navdihnil srednjeveški ep z naslovom Banović Strahinja o srbskem plemiču, ki išče svojo ugrabljeno ženo. Film je nastal v koprodukciji Srbije, Francije, Luksemburga, Bolgarije in Litve.

Nagradi za nemškega režiserja in kanadsko igralko

Za režijo je bil nagrajen nemški režiser Dietrich Brüggemann za film Nö, nagrado za najboljšo igralko pa je prejela Eleonore Loiselle za vlogo v kanadskem filmu Wars. Posebno nagrado žirije, vredno 15.000 ameriških dolarjev, je prejela češko-slovaška koprodukcija z angleškim naslovom Every Single Minute, katere režijo podpisuje Erika Hnikova.

V tekmovalni sekciji Vzhodno od zahoda je grand prix, vreden 15.000 ameriških dolarjev, prejel ruski film Nuuccha, ki ga je režiral Vladimir Munkuev. Posebno nagrado žirije, vredno 10.000 ameriških dolarjev, je prejel film Sestri, katerega režijo podpisuje Dina Duma; film je koprodukcija Severne Makedonije, Kosova in Črne gore.

Med nominiranci tudi Atlas ptic

Za kristalni globus se je letos potegovalo 12 filmov. Med njimi je bil tudi Atlas ptic na Češkem delujočega slovenskega režiserja Olma Omerzuja, ki je tudi koprodukcija RTV Slovenija.

Diplomant praške Fakultete za film in televizijo (FAMU) Olmo Omerzu je v preteklosti že slavil na mednarodnem festivalu v Karlovih Varih (KVIFF), enem najstarejših in najpomembnejših evropskih filmskih festivalov. Pred tremi leti so ga namreč nagradili za režijo filma Zimske muhe, scenarij katerega je napisal Petr Pycha, ki je v sodelovanju z Omerzujem napisal tudi scenarij za Atlas ptic (Atlas ptáků).

"Zelo sem vesel, da je prestižni filmski festival v Karlovih Varih uvrstil Atlas ptic v glavni tekmovalni program. Pred tremi leti sem tukaj prejel nagrado za najboljšo režijo (Zimske muhe), kar je bila pomembna odskočnica za nadaljnjo uspešno pot našega filma. Letošnja 55. jubilejna izvedba bo v številnih pogledih posebna. Po lanski pandemični prekinitvi bo festival zaživel v svoji prvotni obliki. Veselim se projekcij, odziva ljudi na naš film, pogovorov in živih odzivov, ki smo jih tako zelo pogrešali v zadnjem letu, saj jih nobena spletna platforma ni mogla nadomestiti," je pred festivalom povedal Omerzu.

Sorodna novica Karlovi Vari: zmagal Oče, dve nagradi za Laro po scenariju Blaža Kutina

Izgubljanje nadzora nad lastnim življenjem

Skozi film Atlas ptic sledimo starajočemu se lastniku tehnološkega podjetja – upodablja ga priljubljeni češki igralec Miroslav Donutil –, ki je vse življenje posvetil delu, zato ga zelo prizadene, ko stvari nenadoma začnejo pokati po šivih. Celovečerec temelji na prepričljivi igri likov in posebni vrsti nežne ironije, s katero pokaže, da se moramo za ohranitev dostojanstva kdaj tudi osramotiti pred drugimi, so zapisali pri Slovenskem filmskem centru (SFC).

"Glavni lik postopno izgublja nadzor nad svojim lastnim življenjem, kar se mi zdi ključno za ta film. Prva polovica je kot nekakšna detektivka, druga pa je dejansko portret frustracije, kjer glavni lik v bistvu poskuša izvedeti dejansko resnico o samem sebi," je za Radio Slovenija povedal režiser. V filmu poleg Miroslava Donutila nastopajo še Alena Mihulova, Martin Pechlat, Eliška Krenkova, Vojtech Kotek in Pavla Beretova.

Zanimiv obrat na režiserjevi ustvarjalni poti

Atlas ptic je v Karlovih Varih doživel svetovno premiero in ob tem požel stoječe ovacije. Dolg stoječi aplavz na premieri svoje nove stvaritve je doživel "zelo emocionalno, saj ko človek film prvič pokaže občinstvu, ob tem vidi, kako se to odzove na film". Tudi prve medijske objave glede celovečerca so bile zelo spodbudne, prav tako odzivi občinstva, je za Radio Slovenija poročal Urban Tarman. Tudi umetniški direktor festivala Karel Och je za festivalsko televizijo povedal, da je "Atlas ptic zanimiv obrat na Omerzujevi ustvarjalni poti, ki jo je doslej posvečal temi odraščanja, a ohranja avtorjev značilni humor."

Producent filma je češki Endorfilm, slovenski koproducent je Rok Biček iz produkcijske hiše Cvinger Film, poleg RTV Slovenija pa so koproducenti še Češka televizija, Punkchart film in Melocoton Films. Film je nastal s finančno podporo Češkega filmskega sklada, SFC-ja in Slovaškega avdiovizualnega sklada.

Še ena stvaritev s slovensko udeležbo

V tekmovalni sekciji Vzhodno od zahoda so prikazali celovečerec s slovensko udeležbo, ki je na festivalu prav tako doživel svetovno premiero, in sicer ciprsko-slovensko-izraelsko koprodukcijo Patchwork ciprskega režiserja Petrosa Charalambousa. Pri zvoku filma sta sodelovala Sašo Kalan in Tom Lemajič. Producent filma je ciprska produkcijska hiša AMP Filmworks, koproducenti filma pa slovenska produkcijska hiša Perfo z Alešem Pavlinom in Andrejem Štritofom ter izraelska hiša Transfax Film Productions.

Dve slovenski koprodukciji, in sicer Oaza srbskega scenarista in režiserja Ivana Ikića in Sadeži pozabe grškega režiserja Christosa Nikoua, sta se uvrstili v programski sklop Horizonti.

Scorsese, Caine in Depp
Festivalska retrospektiva je bila posvečena neprofitni organizaciji The Film Foundation, ki jo je leta 1990 ustanovil ameriški režiser Martin Scorsese. Posveča se ohranjanju dediščine filmske umetnosti, med drugim so restavrirali več kot 900 filmskih klasik in tudi manj znanih del svetovne kinematografije. V retrospektivo so vključili izbor desetih filmov, nastalih med letoma 1932 in 1991 na različnih koncih sveta.

Na tokratnem festivalu so počastili britanskega igralca Michaela Caina (1933) in njegovega ameriškega kolega Johnnyja Deppa (1963).