Kot je na novinarski konferenci povedala vodja oddelka za kulturo pri Mestni občini Ljubljana (MOL) Mateja Demšič, pot od prvotne ideje do danes ni bila lahka. Spomnila je, da je projekt Javni zavod Kinodvor, ki ga financira MOL, po začetni projekciji napovedoval 50 tisoč obiskovalcev na letni ravni, številke pa kažejo, da v Kinodvoru letno naštejejo še enkrat več, torej vsaj sto tisoč obiskovalcev vsako leto.

V 15 letih Kinodvora si je sicer v skupnem seštevku več kot 1,5 milijona obiskovalcev na več kot 27 tisoč filmskih projekcijah ogledalo 3300 različnih filmov.

Direktorica Kinodvora Metka Dariš je spomnila, da je kino na Kolodvorski v stotih letih doživel številne spremembe – lastnikov, upravnikov, imen, števila sedežev – edina stalnica je, da je bil v teh prostorih ves čas kino (na neki točki so razmišljali o koncertnem prizorišču, a se ni to nikoli utelesilo).

Pomembna podlaga za delovanje današnjega mestnega kina sta bila prenova in odprtje art kina Kinodvor oktobra 2003, kar so omogočila prizadevanja Silvana Furlana, takratnega direktorja Slovenske kinoteke. Art kino Kinodvor je nastal po dogovoru med MOL-om in ministrstvom za kulturo, upravljala pa ga je Slovenska kinoteka. Ko ga je novo vodstvo Kinoteke 1. aprila leta 2008 zaprlo, je MOL že 26. maja 2008 ustanovila Javni zavod Kinodvor, obiskovalce pa je ta sprejel oktobra 2008.

Minipleks v podhodu Ajdovščina zamuja, a ga še vedno nameravajo uresničiti
Kinodvor je že v prvem letu delovanja presegel pričakovanja ustanoviteljice. Sledila je kontinuirana rast in že leta 2012 so dosegli polne kapacitete – tako v obisku kot tudi v ponudbi, je povedala Metka Dariš. V času pandemije, ko je marsikdo na glas razmišljal o "smrti" kinoizkušnje, so v Kinodvoru stavili na svetlejšo prihodnost: leta 2021 so dobili nove projektorje in zvočni sistem.

Zaradi pandemije se je sicer pojavila zamuda pri projektu minipleksa v podhodu Ajdovščina. Tega naj bi po prvotnih načrtih odprli že leta 2022, a je pandemija za dve leti upočasnila sprejetje okoljskega prostorskega načrta (OPN), brez katerega ne morejo pridobiti gradbenega dovoljenja, za katerega je vloga sicer vložena.

Dvorana, kjer bodoči filmofili začnejo svojo filmsko vzgojo
Vodja programa za mlada občinstva Petra Slatinšek je spomnila, da je bil pred 15 leti Kinodvor prvi kino v samostojni Sloveniji, ki je imel v ustanovitvenem aktu zapisano poslanstvo izvajanja filmske vzgoje. Poudarila je, da z otroki in mladimi delajo vsak dan, program pa sestavljajo družinski program Kinobalon, kamor spada tudi program za najmlajše Prvič v kino, Kinodvorov šolski program in program Kinotrip, ki ga mladi pripravljajo za mlade.

Ker bo 1. oktobra tudi Kinobalonov rojstni dan, so za ta dan pripravili Kinobalonov koncert, na katerem bodo otroci s svojo avtorsko glasbo v živo spremljali program kratkih filmov. Oktobrski vrhunec v programu za mlado občinstvo pa bo 8. festival Kinotrip, ki bo potekal od 19. do 21. oktobra.

Mladi Medardo dobi novo glasbeno partituro
Pomočnik direktorice za program Koen Van Daele pa je iz oktobrskega programa med drugim izpostavil v programu Zajtrk pri Kinodvoru projekcijo filma Mladi Medardo 15. oktobra. Kot je pojasnil, je 15. oktobra 1923 kino Ljubljanski dvor vrata odprl s slavnostno projekcijo filma Mladi Medardo Mihalya Kertesza, pozneje bolj znanega kot Michaela Curtiza – zato bodo po stotih letih prikazali restavrirano 35-milimetrsko različico filma, ki jo bo z novo glasbeno partituro Andreja Goričarja pospremila skladateljeva osemčlanska zasedba Orchestra of the Imaginary, ki se zbere prav za glasbene spremljave nemih fimov.

O tem, kako zelo je bil ljubljanski kino ob odprtju v koraku s časom, priča podatek, da so Mladega Medarda v predvajanje dobili samo dva tedna po svetovni premieri.