Režiser kritiško hvaljene Ide sledi zgodbi med mlado pevko in dirigentom v času hladne vojne ter raziskuje, kako družbena realnost vpliva na usodo malega človeka, koliko mu onemogoča želeno življenje, koliko pa je ta žrtev njegovih lastnih razpetosti.

Globoka osebna, z glasbo prežeta zgodba o nemogoči ljubezni v nemogočih časih, kot so film opisali v Kinodvoru, je posneta v črno-beli tehniki in v akademijskem formatu, kar je po besedah Van Daeleja format, ki pri njih deluje najbolje.

Za konec Žaba in pogovor z Emirjem Hadžihafizbegovićem
Jutri bo na sporedu francoski film Delavnica Laurenta Canteta, v sredo bo sledil My Way 50 – med iskanim in najdenim svetom režiserke Maje Weiss, v petek film presenečenja in v nedeljo Bančni rop Rogerja Donaldsona. Slavnostni teden bodo naslednji ponedeljek sklenili s projekcijo filma Žaba režiserja Elmirja Jukića, tej pa bo sledil pogovor z glavnim igralcem Emirjem Hadžihafizbegovićem.

Direktorica Kinodvora Nina Peče Grilc se je ob tej priložnosti vrnila k začetkom Kinodvora, ki je v prvih letih novega tisočletja zaživel kot osrednja artkino postaja pod okriljem Slovenske kinoteke – artkino Kinodvor. Nato je v spremenjenih okoliščinah zaprl vrata, 1. oktobra 2008 pa je vrata odprl mestni kino. Obisk je po njenih besedah že v prvem letu presegel pričakovanja, v prvi petletki pa je zavod dosegel maksimalno izkoriščenost vseh svojih zmogljivosti.

Popolnoma izkoriščene kapacitete kličejo po novem kinu
V desetletju so naredili pomembne razvojne korake, pravi direktorica. Med drugim je Kinodvor spodbudil revitalizacijo in digitalizacijo nacionalne mreže mestnih in artkinematografov in pri tem dejavno sodeloval, prav tako je sodeloval pri oblikovanju nacionalne strategije za področje filmske vzgoje. Ker so njihove kapacitete popolnoma izkoriščene, so z Mestno občino Ljubljana razvili tudi načrt za mestni minipleks v podhodu Ajdovščina z več dvoranami, ki bo ponujal raznolik program in privabljal nova občinstva.

Vrata minipleksa naj bi se odprla 2022
V desetih letih so občinstvu predvajali več kot 2.300 filmov na več kot 18.700 projekcijah, ki si jih je ogledalo več kot milijon obiskovalcev. Številke po njegovih besedah kažejo, da je v Sloveniji veliko zanimanje za kakovostne filme, kot enega največjih dosežkov Kinodvora pa je navedel, da občinstvo postaja vse zahtevnejše. Trenutno je njihova edina resnična ovira pomanjkanje prostorov, a verjamejo, da bo ta težava rešena z odprtjem mestnega minipleksa na začetku leta 2022.

V kinu od malih nog
Deset let mestnega kina pomeni tudi deset let filmskovzgojnega programa za otroke in mlade Kinobalon, pa je spomnila vodja programa za mlada občinstva Petra Slatinšek. Na začetku so orali ledino, pravi, saj med koncem jugoslovanskega razcveta filmske vzgoje in ustanovitvijo mestnega kina na področju filmske vzgoje ni bilo redne ponudbe tovrstnega programa v kinematografih. Kinobalon so v zadnjih letih nadgradili s Kinotripom, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, in programom Prvič v kino za najmlajše.

Tako tudi v jubilejnem letu niso pozabili na najmlajše. V četrtek bodo denimo otrokom na pediatrični kliniki predvajali danski animirani film Pikica, Koko in divji nosorog ter slovenski celovečerec Gajin svet režiserja Petra Bratuše, v soboto pa bo v sklopu Kinobalona premiera norveške komedije Los bando v režiji Christiana Loja. Med izzivi za prihodnost je Petra Slatinšek poudarila ohranjanje kakovostne izvedbe programa in krepitev njegove dostopnosti.