Navzoči so predstavniki mednarodnih združenj, poudarek pa je na regiji jugovzhodne Evrope.

Današnji posvet so pripravili Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, Društvo slovenskih scenaristov in kolektivna organizacija Aipa, ki uveljavlja pravice avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del. Razprava je bila namenjena razmeram v avdiovizualni industriji v Sloveniji in regiji.

Sorodna novica Evropska komisija izrekla opomin Sloveniji glede prenosa dveh EU-direktiv v zakonodajo

Poudarek na primerih dobre prakse
Posveta se udeležujejo tudi predstavniki mednarodnih združenj, kot so Mednarodna konfederacija avdiovizualnih avtorjev (Avaci), Evropsko združenje avdiovizualnih avtorjev (SAA) in Združenje evropskih režiserjev (Fera). Kot so sporočili iz Aipe, bo poseben poudarek na primerih dobre prakse, med drugim pa bodo predstavili tudi to, kako je s prenosom evropske direktive v nacionalne zakonodaje držav EU-ja.

Rok za prenos evropske direktive o uveljavljanju avtorskih pravic na enotnem digitalnem trgu v nacionalne zakonodaje je potekel junija lani, doslej pa je to storilo 16 držav članic EU. To po besedah glavne izvršne direktorice Združenja evropskih filmskih režiserjev (Fera) Pauline Durand-Vialle pomeni, da precejšen del AV-skupnosti v Evropi ne uživa pravic, ki jih je prinesla direktiva, še zlasti po krizi v zadnjih dveh letih. Ker ustvarjalci svoje delo večinoma opravljajo kot svoboden poklic, bi bil po njeni oceni čas, da se prenos konča, da bi lahko uživali pravice, ki so zdaj določene na evropski ravni.

Močno sprejemnjen trg
AV-trg se je v zadnjih dveh letih močno spremenil, saj veliko ljudi ne gleda več televizije na enak način kot prej, ampak filme in televizijske serije izbira pri ponudnikih pretočnih storitev. Po njenih besedah večina od njih trenutno ne plačuje nadomestil avtorjem in izvajalcem. Ti se zavedajo, da z novimi načini distribucije oziroma uporabe avtorskih del izgubljajo določena sredstva, a na daljši rok bi to lahko pomenilo, da bi ustvarjali še za manj denarja.

Med primeri dobrih praks na področju uveljavljanja pravic AV avtorjev je direktorica Svetovnega združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) Cecile Despringre omenila Italijo, Španijo in Estonijo, kjer je nacionalna zakonodaja precej napredna, zato jim evropska direktiva ni prinesla veliko sprememb.

Sorodna novica Imetniki pravic na avdiovizualnih delih te še zmeraj uživajo v obsegu, kot so jih leta 1995

Dvornik: Zakona bosta pomenila velik korak naprej pri zaščiti avtorjev
Slovenija je med državami, ki direktive še ni prenesla. Spremembe obeh zakonov s tega področja so pred sprejemom v državnem zboru, AV-avtorji pa bodo z njimi dobili več pravic pri razširjanju svojih del s pomočjo kolektivnega upravljanja. Kot je povedal predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik, z zadovoljstvom ugotavljajo, da bosta zakona, če bosta sprejeta, pomenila velik korak naprej pri zaščiti avtorjev AV-del.

Pred posvetom so v Ljubljani odprli pisarno Avaci za Evropo. Konfederacija, ki deluje od leta 2020, sodeluje z različnimi združenji in kolektivnimi organizacijami avdiovizualnih avtorjev po vsem svetu, področja pa ima geografsko razdeljena na Afriko, Azijo-Pacifik, Evrazijo, Latinsko Ameriko in Evropo. V Ljubljani bo deloval regionalni sedež za Evropo.

Kot je povedal predsednik konfederacije Horacio Maldonado, so o organizaciji, ki bi povezovalo AV-avtorje, režiserje in scenariste s petih kontinentov, začeli razmišljati pred nekaj leti. Ustanovili so jo v času pandemije, sedež ima v Buenos Airesu.

Po njegovi oceni je trenutni čas zelo zahteven za pravice avtorjev, zato morajo biti združeni in sodelovati, da bi največjim podjetjem, ki v digitalni dobi ustvarjajo nove načine delovanja, pojasnili, da morajo del svojih prihodkov deliti tudi z avtorji. Na ta način bi po njegovih besedah ustvarili kulturno raznolikost, avtorjem pa omogočili različne pogoje za delo.

Posvet se bo v sredo in četrtek nadaljeval s srečanjem izvršnega odbora Avaci.

Slovenija spreminja zakonodajo
Posvet prihaja v času, ko tudi Slovenija spreminja zakonodajo, ki se nanaša na uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic. Vlada je predloga obeh zakonov s tega področja potrdila nedavno, v DZ pa so ju poslali po njunem postopku, saj je rok za njuno sprejetje potekel že junija lani. Slovenija je zaradi zamude pri prenosu direktive prejela dva opomina iz Bruslja. Kot odgovor na drugi opomin ji je Evropska komisija odobrila podaljšanje do 19. oktobra letos.