Malo pozneje, ko se kamera še bolj odmakne, se obraz dokončno izostri: pred nami je igralec, ki upodablja Vinayaka Damodarja Savarkarja, ideološkega nasprotnika borca za neodvisnost; Svarkar velja za utemeljitelja hindujskega nacionalizma v Indiji.

Prav na temeljih hindujskega nacionalizma je svojo oblast utrdil tudi aktualni indijski premier Narendra Modi. Modijeva vladajoča stranka s svojo politiko sekularno državo vse bolj približuje državi na osnovi hinduizma.

Zgoraj omenjeni film je biografska drama Swatantra Veer Savarkar (Neodvisni bojevnik Savarkar), portret hindujskega nacionalističnega ideologa z začetka 20. stoletja. Film je v kinematografe prišel včeraj, le nekaj tednov pred volitvami, na katerih bodo Indijci začrtali politične smernice države za naslednjih pet let. Zanimivo je, da Bollywood trenutno kot po tekočem traku producira filme o razdvajajočih tematikah – take, ki promovirajo Modija in njegovo politično agendo, pa tudi filme, ki omalovažujejo njegove kritike.

Filmska pokrajina se bliskovito spreminja
Analitiki ocenjujejo, da uporaba filmske umetnosti v kampanji za promocijo nacionalizma samo še dodatno podžiga retoriko polarizacije, ki zaostruje politični in verski razkol v Indiji. Filmski kritik in bollywoodski scenarist Raja Sen se spominja časov, ko je Bollywood ponujal tako nacionalistične vsebine kot tudi filme, ki so spodbujali k integraciji naroda. "To se zdaj bliskovito spreminja," je komentiral za tiskovno agencijo AP. "Strašljivo je to, da ti filmi zdaj veljajo za v celoti sprejemljive. Res strašljivo."

Bollywood – vse manj točka povezovanja
Bollywood že več kot sto let predstavlja skupni imenovalec, povezovalno silo za državo, ki jo zaznamujejo verska, politična in kastna razhajanja. V resnici je bila filmska industrija v Indiji od nekdaj tista, kjer je vera igrala najmanjšo vlogo; verska pripadnost ni nikoli odločala o uspehu bollywoodskih igralcev in režiserjev. Sami filmi so pogosto poudarjali ideale politične raznolikosti in verske sloge. Vse to se zdaj postopoma spreminja.

V času Modijevega mandata je šla v produkcijo cela vrsta filmov, ki so poveličevali like starodavnih hindujskih kraljev, pa tudi akcijskih spektaklov o neustrašni indijski vojski in biografskih portretov pokojnih hindujskih nacionalistov. V večini teh filmov se naši junaki borijo proti klišejskim, enodimenzionalnim zlobcem – na primer proti srednjeveškim muslimanskim vladarjem, proti politični levici oz. opoziciji, proti aktivistom in svobodomislecem, ter seveda proti Pakistanu. Najnovejši film o Sarvarkarju je torej samo del širšega trenda.

Trenutno sta napovedana kar dva filma, ki naj bi "razkrila resnico" zarote iz leta 2002, ki naj bi bila razlog za požig vlaka v zvezni državi Gudžarat; incident je bil povod za enega najhujših protimuslimanskih izgredov v indijski zgodovini. V nemirih je bilo ubitih več kot tisoč ljudi, večinoma muslimanov. To je še vedno eno najbolj kontroverznih poglavij Modijeve politične kariere (takrat je bil namreč na čelu Gudžarata).

Potem je tu še film, ki naj bi razgalil "protinacionalistično agendo" univerze v new Delhiju. Film naj bi navdahnili resnični dogodki na univerzi Jawaharlala Nehruje, liberalni ustanovi, ki je pogosto tarča kritik in napadov hindujskih nacionalistov oz. Modijeve stranke.

V zadnjih letih so se filmi s tako tematiko že večkrat izkazali za uspešnice; javno jih podpirajo tudi poslanci Modijeve stranke. Februarja letos je premier sam poudaril domnevno veličino filma Article 370 (Člen 370), ki popisuje, kako je njegova vlada Kašmirju leta 2019 odvzela delno avtonomijo, ki jo je zvezna država uživala pred tem. Nekateri filmski kritiki so sicer poudarili, da je film "faktografsko napačen" ter da gre za "slabo prikrito propagando" vladne politike.

Sorodna novica Ritesh Batra: "Uspeha ne moreš napovedati tako zanesljivo kot neuspeh"

Zgodba iz Kerale: ponekod prepovedan, drugo izrecno podprt film
Deveti najdonosnejši hindujski film leta 2023 je bil Zgodba iz Kerale – in tudi tukaj so kritiki opozarjali na številne zgodovinske neresnice pri upodobitvi krščanskih in hindujskih deklet iz zvezne države Kerala, ki jih je rekrutirala Islamska država. Film je bil prepovedan v dveh zveznih državah, kjer je na oblasti opozicija, češ da spodbuja islamofobijo in škoduje verski slogi.

Istočasno so v treh zveznih državah pod oblastjo Modijeve stranke vstopnice prodajali neobdavčene in prirejali množične projekcije. Modi je na enem od svojih predvolilnih shodov film tudi podprl. Režiser Sudipto Sen je takrat argumentiral, da film ne črni muslimanov, pač pa "pojasnjuje povezavo med verskim fundamentalizmom in terorizmom". "Ne moremo zanikati, da imajo takšni filmi čustveno težo. Pravzaprav bi jih moralo podpreti vodstvo vsake zvezne države," je komentiral.

Sen je sicer ta mesec v kinematografe poslal svoj novi film, zgodbo o maoistični vstaji v džungli osrednje Indije. Glavni zlobci – poleg vstajnikov – v njem so levičarski intelektualci. Eden od recenzentov je film odpisal kot "dveurno diatribo proti komunizmu".

Glasovi odpora še obstajajo
Ob vsem tem je treba opozoriti, da Bollywood ni enoglasno stopil na stran nacionalizma. Številni filmski ustvarjalci, ki morajo delati v vse bolj politično naelektrenem ozračju, sicer priznavajo, da so se prisiljeni zatekati k samocenzuri. "Ljudje, kot sem na primer jaz, se počutimo nemočni," priznava Onir, večkrat nagrajen režiser, ki ustvarja pod tem umetniškim imenom. Onir namreč snema predvsem filme, ki opozarjajo na pravice LGBTQ+-skupnosti. Leta 2022 je načrtoval snemanje filma o vojaškem častniku, ki se zaljubi v kašmirskega civilista. Scenarij je indijsko ministrstvo za obrambo prepovedalo, češ da "ponuja izkrivljeno podobo indijske vojske".

"Poglejte filme, ki prihajajo v distribucijo. Vsak film, ki je navzkriž z vladno dikcijo, je razglašen za protinacionalističnega. Nobene poštene presoje ni. Pravzaprav obstaja ozračje strahu," opozarja Onir.

Čas za revolucijo
Čisto mogoče je, da je porast števila kontroverznih filmov tudi posledica oportunizma med filmskimi ustvarjalci. "V Bollywood je pronicala ideja, da je to najlažja pot do uspeha," ugotavlja Raja Sen. Poslovno so taki filmi dobra strategija, ker dvigujejo ogromno prahu, pa čeprav so po umetniški plati ekvivalent "posredovanega sporočila na WhatsAppu"–- s tem ima Sen v mislih epidemijo dezinformacij, ki se širijo po tej platformi. "Indijski film potrebuje umetniški odpor. Upam, da bomo počasi dobili kake primere."