Hrvaška fotografinja in režiserka Vladimira Spindler v lani posnetem filmu, v izvirniku naslovljenem Geni moje djece, pripoveduje o ženskah svoje družine, ki se že štiri generacije ukvarjajo z umetnostjo. Gre za zgodbo o ženskah, ki so pustile pečat v kulturi, in tudi o težavnosti emancipacije v vseh zgodovinskih obdobjih, so zapisali v Forumu slovanskih kultur, kjer so dogodek pripravili skupaj z združenjem Pot pisateljic v okviru projekta Ljubkina pot.

Na dogodku tudi več generacij potomk Zofke Kveder
Projekciji bo sledil pogovor, ki ga bo vodila Katja Mihurko, poznavalka dela in življenja Zofke Kveder, ki je tudi predsednica znanstvenega sveta Poti pisateljic. Ob avtorici filma bodo sodelovale še njena mati Sanja Pilić (pisateljica za otroke), prateta Tihana Škrinjarić (plesna pedagoginja) in hčerka Maša Rehak (plesalka).

Od fotografije k dokumentarnemu filmu
Leta 1976 v Zagrebu rojena Vladimira Spindler je profesionalna fotografinja, katere dela so bila objavljena v revijah, kot so Gloria, Elle, Playboy in Cosmopolitan. Njene fotografije so bile na ogled na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Bila je uradna fotografinja zagrebškega Dramskega gledališča Gavella in je občasno sodelovala tudi z drugimi gledališči. Leta 2017 se je začela posvečati tudi dokumentarnemu filmu in še istega leta za film Mama, zakaj jočeš prejela nagrado na filmskem festivalu Green Montenegro. V njeni filmografiji najdemo še naslove Čez rob, Prijateljstvo s trikotnikom in Mlada redovnica.

Zofka Kveder je prva slovenska pisateljica, ki se je preživljala le s pisateljevanjem, prevajanjem in urednikovanjem. Pisala je tudi v nemškem in hrvaškem jeziku ter sodelovala pri številnih nemških, hrvaških in čeških časopisih. Po njeni zaslugi so bila v tuje jezike prevedena tudi dela slovenskih avtorjev tistega časa. Umrla je leta 1926 v Zagrebu.