Oglas
Začel se je 12. sarajevski filmski festival, na katerem je slovenski film še posebno dobro zastopan v tekmovalni sekciji kratkih filmov. Marko Cafnik je v Sarajevo poslal film Boli?, Blaž Kutin Principesso, Marko Šantič pa predstavlja film Sretan put Nedime. Brez Slovencev ne bo minilo tudi tekmovanje za najboljši dokumentarec. Žirijo bosta 'zapeljevala' Amir Muratović s filmom Druga generacija, ki govori o 'getoiziranih' priseljencih, in Igor Zupet s filmom Pankrti - Dolgcajt, v katerem se je poklonil skupini, ki je v Slovenijo 'zanesla' punk.
Devet 'izpitnih nalog'Za glavno nagrado festivala, ki se je v 12 letih razvil v enega najpomembnejših srečanj filmskih ustvarjalcev na Balkanu, se poteguje 9 celovečernih filmov. To so 12:08 Vzhodno od Bukarešte (Corneiliu Porumboiu; Romunija), Papir bo pomodrel (Radu Muntean; Romunija), Kythera (Peter Meszaros; Madžarska), Mama in oče (Faruk Lončarevič; Bosna in Hercegovina), Nafaka (Jasmin Durakovič; Bosna in Hercegovina), Pot lubenice (Branko Schmidt; Hrvaška), Sedem in pol (Miroslav Momčilovič; Srbija), Vse zastonj (Antonio Nuič; Hrvaška, Bosna in Hercegovina) in Gospodična (Andrea Štaka; Švica, Nemčija ter Bosna in Hercegovina).
Kakšni filmi navdušijo Jasmilo Žbanić
Oseba, ki se jo letos najbolj splača 'podkupiti', je režiserka Jasmila Žbanić - junakinja letošnjega Berlinala -, ki bo do sklepne prireditve festivala - ta bo na vrsti 26. avgusta - kraljevala na čelu žirije, ki bo presojala celovečerne filme. Med njenimi 'pomočniki' se je znašel tudi Jan Cvitkovič, drugi člani žirije pa so Nizozemec Wouter Barendrecht, Korejec Kim Dong Ho in Francoz Jérôme Paillard.
Prihod v Sarajevo je napovedalo nekaj uglednih gostov, med njimi Nick Nolte, Emily Watson, Valeria Golino in Mike Leigh. Slednji je tudi prvi lavreat letošnje izvedbe sarajevskega filmskega festivala. Mike Leigh bo namreč prejel nagrado srce Sarajeva, ki je namenjena človeku, ki se je izkazal s svojim prispevkom k razvoju filmske umetnosti in ki je pripomogel tudi k razcvetu sarajevskega festivala.
Desetkrat po tisoč vstopnic v enem dnevu
Posebne časti bosta deležna tudi madžarski filmar Bella Tarr in ameriški režiser Abel Ferrara, katerih retrospektivi bosta del letošnjega festivala v Sarajevu. Možema, ki bosta tudi sama pripotovala v Sarajevo, se verjetno ni treba bati, da bodo dvorane ob predvajanju njunih filmov napol prazne. Že povsem prvi dan, ko je bilo mogoče kupiti vstopnice za ogled festivalskih filmov, so namreč v Sarajevu prodali kar 10.000 vstopnic. Ljubitelji filma lahko letos izbirajo med več kot 100 filmi, ki so jih organizatorji razporedili v 14 sekcij in izmed katerih jih kar nekaj presega 'regionalni značaj festivala'. Eden izmed ciljev organizatorjev je namreč tudi vzpostavljanje festivala kot pomembnega vseevropskega filmskega dogodka, katerega program ne bo namenjen samo predstavljanju del režiserjev iz jugovzhodne Evrope.
Volja premaga tudi vojno
Sarajevski filmski festival je dober dokaz za to, da sanje vendar niso vedno zaman in da se lahko uresniči tudi marsikateri na prvi pogled utopični načrt. Festival je nastal sredi vojne vihre, torej v obdobju, ko je večina Sarajevčanov razmišljala le o tem, kako bo preživela naslednji teden dni. Največ zaslug za ustanovitev festivala leta 1995 gre članom kolektiva Obala Art Center, ki so v tedaj od sveta odrezanem Sarajevu pripravili kulturni dogodek, ki se je v 12 letih uveljavil kot stalen član 'letnega filmskega koledarja'. Festival seveda ni mogel ustaviti bomb in šrapnelov, a je vendar pomagal Sarajevčanom vsaj za trenutek pozabiti na grozote vsakdanjika. Že druga izvedba festivala je potekala v obdobju po koncu spopadov. Dokazala je vitalnost dogodka in željo bosanskega prebivalstva, da čim prej spet zaživijo običajno življenje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje