74-letni Havel, dramatik (napisal je več kot 20 dramskih del), esejist, nekdanji politični oporečnik in prvi predsednik postkomunistične Češke (pred tem pa deseti in zadnji predsednik Češkoslovaške), ki je šele v nedeljo po več kot dveh tednih zapustil bolnišnico, kjer je bil hospitaliziran zaradi bronhitisa, je za svoj režijski prvenec izbral adaptacijo lastne gledališke igre, Odcházení (Odhod, 2008).

Odhod je zgodba o kanclerju Vilemu Riegerju (Josef Abrhám), ki je tik na tem, da sestopi z oblasti. Junak opazuje, kako se njegov svet sesuva in kako ga okolica izdaja, neusmiljeno pa se spopada tudi s svojim brezobzirnim naslednikom Vlastikom Kleinom (Jaroslav Dusek); za literarni navdih sta bila Havlu menda Shakespearov Kralj Lear in Češnjev vrt Čehova.

Havel je bil v preteklosti tarča številnih kritik, češ da z Odhodom osebno obračunava z lastnim naslednikom na čelu države, Vaclavom Klausom (za piko na i protagonistovo spremljevalko igra še Havlova žena, Dagmar Havlova-Veskrnova). Sam je trdil, da so ga navdihnile usode komunističnih aparatčikov, ki so jih brez usmiljenja pregnali z njihovih uglednih položajev. Drama v petih dejanjih in zdaj še film po Havlovem zatrjevanju "nista avtobiografska" - kar pa na Češkem, kjer Havel uživa visoko spoštovanje kot politik, oporečnik in pisatelj, komaj kdo verjame.

"No ... lahko bi bilo huje"
Prvi recenzenti filma z narodnim junakom niso ravno ravnali v rokavicah: "Največ, kar lahko rečemo o filmu, je, da bi lahko bil slabši," piše spletna izdaja časopisa Dnes. Revija Tyden ga odpiše kot "zamujeno priložnost" in še pikro pripomni, da gre Havlu vodenje vlade od rok bolje kot vodenje filmske ekipe. Malo bolj usmiljeni so bili v redakciji časopisa Lidove Noviny, češ da je Havel "izvirna pojava, ki z užitkom plava proti toku".

Premiera v "družinski" hiši
Premiera Odhoda se bo v četrtek odvijala na simboličnem prizorišču: kino Lucerna v starem mestnem jedru, ki je obenem najstarejša še delujoča kinematografska dvorana na Češkem (vrata je odprla leta 1909), si je zamislil Havlov dedek, podjetnik in arhitekt. Pravzaprav so imeli Havlovi v preteklosti v lasti večino praških filmskih studiev in morda si je tudi zato mladi Vaclav od nekdaj želel postati režiser.

Havel je po vsem svetu zaslovel leta 1977 kot vodja opozicije v Češkoslovaški, hkrati pa mu je ta vidna vloga prinesla aretacijo - v komunističnem zaporu je preživel pet let. Z "žametno revolucijo" leta 1989 je postal predsednik Češkoslovaške, ki je državo, sprva Češkoslovaško, nato pa samostojno Češko - ločitvi od Slovaške je Havel sicer nasprotoval -, popeljal v večstrankarsko demokracijo, ki je leta 2004 postala članica Evropske unije.