Naslednja v vrsti filmskih priredb uspešnic Dana Browna ni Vatikanu všeč nič bolj kot prva; Da Vincijeva šifra, ki je po mnenju cerkvenih mož širila krive resnice in spodkopavala temeljne dogme krščanstva. Kot so zapisali v uradnem vatikanskem časopisu Avvenire, Cerkev enostavno "ne more odobriti" tako problematičnega filma.

Po poročanju nekega drugega italijanskega časopisa pa naj bi se v Vatikanu že pripravljali na poziv k bojkotu filma, ki bo predvidoma luč filmskih dvoran ugledal 15. maja. Ob tem seveda lahko Cerkev naleti tudi na - po vsej verjetnosti - njej neljubi 'učinek bumeranga', ko bi z morebitnim pozivom k bojkotu privabili več gledalcev, kot pa jih odbili.

Tom Hanks se vrača
Film, v katerem se je Tom Hanks znova prelevil v profesorja Roberta Langdona, strokovnjaka za stare in skrivnostne simbole, ki poskuša tokrat preprečiti zle načrte starodavne družbe iluminatov, so med drugim snemali tudi v Rimu. Ekipa je celo zaprosila za dovoljenje Cerkve, da bi nekatere prizore posneli v Vatikanu, a so jih zavrnili.

V zasedbi Rona Howarda - oskarjevca za film Čudoviti um - je med drugim mesto dobil tudi Ewan McGregor, ki bo odigral 'vplivnega vatikanskega insajderja'.

Neverjetna dejstva skrivnostno pridejo na dan
Roman Angeli in demoni je zaslovel, potem ko je na literarno prizorišče z velikim pokom "priletela" Da Vincijeva šifra; sej veste, knjiga, ki govori o tem, da sta se Jezus Kristus in Marija Magdalena poročila, njuni potomci pa še danes živijo med nami. Tudi Angeli in demoni sledijo temu kopitu, le da je dogajanje silno zgoščeno - vse se zgodi v enem dnevu -, na udaru je znova Katoliška cerkev.

Za zaplet poskrbijo skrivne družbe, ki domnevno posedujejo znanja, nepoznana običajnim smrtnikom, ki pa se neposredno navezujejo na ontološko bistvo tega sveta in človeške civilizacije.

Take in drugačne netočnosti (ki ostanejo?)
Scenarist filma Akiva Goldsman se je pri predelavi romana verjetno spoprijel z marsikatero 'nevšečnostjo' Dana Browna, ki so mu ob izidu Angelov in demonov očitali marsikatero netočnost. Bralce naj bi zavajal z zatrjevanjem, da gre za fiktivno zgodbo, ki pa temelji na neizpodbitnih dejstvih. Poleg tega so se snemalci morali spoprijeti tudi z netočnostmi pri krajih dogajanja in nekaterimi kar velikimi zgodovinskimi zmotami.

Brown tako v romanu trdi, da ideja za sveto obhajilo izhaja iz kulture Aztekov, čeprav je bil običaj v navadi že veliko prej, preden je Evropa sploh izvedla za Azteke. In tudi zato se Vatikan pripravlja na boj proti filmu, ki po vsej verjetnosti takih napak ne bo popravil.

C. R.