"Državljan Kane ni le največji film, ampak tudi eno najzabavnejših velikih umetniških del," je o klasiki dejal eden največjih poznavalcev ameriške kinematografije pri nas Andrej Gustinčič, s katerim se je pred začetkom filma v oddaji Kinoteka: Orson Welles – stoletnica rojstva pogovarjala Mateja Valentinčič. S filmskim kritikom, čigar kolumne redno prebirate tudi na MMC-jevih straneh, bosta spregovorila o tem, zakaj je Državljan Kane največji film vseh časov, zakaj je Welles nujen del filmskega kanona in kako skozi kopreno mita prodreti do pravih razlogov za režiserjev osrednji status v zgodovini filmske umetnosti. Oddaja in film sta bila na sporedu 2. programa RTV SLO.

S filmskim ciklom se Televizija Slovenija priključuje letošnjemu praznovanju stoletnice rojstva tega velikega režiserja, igralca, scenarista in producenta. Takšna obletnica se ne spregleda, zato bo verjetno težko najti televizijsko hišo ali institucijo, ki se ji ne bi posvetila. Poseben program Wellesovemu opusu pripravljajo arhivi, kinematografi, filmski muzeji in festivali po vsem svetu.

Državljan Kane, ki ga je leta 1941 Orson Welles (tedaj mu je bilo 25 let) režiral, produciral in v njem prevzel tudi naslovno vlogo, bo uvod v naslednje štiri kinotečne filmske večere. Prihodnji petek (29. 5.) bo sledil dokumentarni film Orson Welles: igra svetlobe in senc (2015), v katerem Welles nastopa skupaj z ustvarjalci in teoretiki, ki ga poskušajo razumeti (prav te dni gledajo francoski dokumentarec na festivalu v Cannesu). Dokumentarcu bo še isti večer ob 23.10 sledila še ena Wellesova klasika, nedokončani Veličastni Ambersonovi. Že leto po Državljanu Kanu je posnel čudovito ekranizacijo romana o propadu aristokratske družine Amberson na prelomu 19. v 20. stoletje. Kot Wellesov nedokončani projekt simbolizira obenem tudi cineastovo usodo.

Petek zatem, 5. junija, sledi Tretji človek, morda največji triler in na splošno največje delo britanske povojne kinematografije režiserke. V režiji Carola Reeda ponujajo pravi filmski užitek odlični igralski nastopi Josepha Cottena, Alide Valli in Orsona Wellesa.

Cikel se bo 12. junija simbolično sklenil s še eno Wellesovo kultno klasiko Dotikom zla, mračnjaškim trilerjem, ki velja za zadnji veliki film "klasičnega" obdobja nizkoproračunskega noirovskega B-filma štiridesetih in petdesetih let, obenem pa je tudi zadnji film, ki ga je Welles posnel v ZDA.
Veliki Državljan Kane
Revolucionarna fotografija, montaža in zvok je le nekaj razlogov, da se je Državljan Kane znašel na prvem mestu lestvic najboljših filmov in ustoličil na prvem mestu lestvice največjih ameriških filmov Ameriškega filmskega inštituta. O filmu, ki popelje po izjemni življenjski poti premožnega časopisnega magnata Charlesa Fosterja Kana, se je veliko pisalo tudi zaradi sporov glede avtorstva scenarija, predvsem pa pritiska časopisnega magnata Williama R. Hearsta. Film namreč spretno vleče vzporednice med izmišljeno in resnično figuro magnata.
Že na začetku slišimo verjetno najslavnejšo v filmski zgodovini izrečeno besedo rosebud, središčni objekt, ki poganja zgodbo, ponuja vpogled na pravi obraz osrednjega lika, manjkajoči košček, ki zmore razvozlati enigmatično Kanovo življenje.