Film scenarista in režiserja Dušana Moravca je začel nastajati pred natanko letom dni. V prvih dneh je snemanje potekalo še v živo, nato zgolj še prek spleta in telefona, kmalu pa so se govorci sami posneli doma in svoje posnetke poslali avtorju filma.

V filmu se zvrsti 20 sogovorcev z različnih koncev Slovenije, pri čemer je bil po besedah avtorja filma nabor zelo naključen in prepuščen "občutku, ko se moraš hitro odločiti, veš pa, vsaj zdi se ti, kakšnega sogovornika v svoji zgodbi hočeš." O svojih strahovih in upih so med drugim razmišljali novinarka Patricija Maličev, radijski voditelj Miha Šalehar, pisateljica Maja Novak, glasbenik Vasko Atanasovski, novinar Lenart Kučić in drugi bolj ali manj znani Slovenci.

Pričakovano nepričakovane pripovedi
Moravec pravi, da so njihove pripovedi "vse po vrsti pričakovano nepričakovane. Vsi so ljudje z jasnimi stališč in odprtim pogledom na dogajanje v svetu, njihove pripovedi pa so šle od resne zaskrbljenosti pa do začudenja nad danim trenutkom in tudi humorja je dovolj. Kljub občasnim valovom melanholije in tudi jeze niso uporabljali besed in besednih zvez, kot jih zadnje čase velikokrat slišimo, še posebej iz ust vladajoče politike najprej."

Dokumentarni esej Vmesni čas je tako filmski pogled na čas med prej in potem. Če bo potem sploh še prišel. "Kaj razmišljamo, ko smo v samoizolaciji? Kako se počutimo v času, ki se je še ne tako dolgo nazaj zdel kot slab znanstvenofantastičen film? Nas je strah? Mislimo na prihodnost? Kakšna bo, ko bo enkrat končno prišla? Pričevanja ljudi so različna, nekateri povedo veliko, nekateri zelo malo, večina pričevanj pa je usmerjena v prihodnost, kaj se lahko iz tega vmesnega časa naučimo in kako lahko zaradi tega tudi bolje živimo," lahko preberemo v napovedi filma.

Dokumentarec vključuje fotografije Željka Stevaniča in glasbo Vladimirja Ristića, oba avtorja pa sta s svojim delom v film vnesla svoj, poseben pogled na ta čas. Tako fotografije kot glasba so nastale v času epidemije. O svojem tudi siceršnjem dokumentarističnem delu pa Dušan Moravec pove: "Ko delaš film, si osredotočen na mnogo stvari: kako se sliši, vidi, kakšne so barve, kadri in mogoče je sama vsebina v ozadju. Čeprav besedilo poznaš na pamet in včasih nekatere stvari, slike, besede, ostanejo zapisane v tebi, mnoge izginejo. Sem tak, da šele čez nekaj časa začutim stvari, ki se mi dogajajo. Čez nekaj vmesnih časov, najbrž."

Pogosto niti ne vemo, kaj je vmesni čas in kaj ni
In dodaja, da je "vmesnih časov več. Velikokrat se zgodi, da pravzaprav niti ne veš, kaj je vmesni čas in kaj ni. Naslov filma Vmesni čas se mi je zdel za ta film dober, ker je po eni strani zelo nazoren, saj govori o epidemiji in življenju, ki se je ustavilo, po drugi strani pa pušča vsakemu svoj pogled. Je pa bil naslov urednici Živi Emeršič že takoj všeč in je ostal."

Dokumentarni film Vmesni čas, ki je nastal v uredništvu dokumentarnega programa RTV Slovenija, si lahko ogledate drevi ob 22.25 na TV Slovenija 1.