Če je ekscentrični danski režiser s svojimi opazkami po prvi projekciji Melancholie skušal izzvati pričakovano, politično korektno ogorčenje zbranih novinarjev in v zadrego spraviti Kirsten Dunst in Charlotte Gainsbourg, mu je to več kot uspelo.

Von Trier, ki je svoje komentarje medtem že skušal "vzeti nazaj", češ da se je šalil in da ni verjel, da ga bo kdor koli jemal resno, je razburil predvsem z glasnim razmišljanjem o svojem rodu.

Svoj "blodni monolog", kot so ga označile večje tiskovne agencije, je začel s tem, da je dolga leta mislil, da je judovskega rodu in da je bil neznansko razočaran, ko je ugotovil, da ni tako. "Res sem bil srečen, da sem judovskega rodu, ampak potem se je pojavila Susanne Bier (danska in judovska režiserka, op. n.) in naenkrat nisem bil več tako zelo vesel. Joj, ne, to je bila šala, oprostite. Na koncu se je izkazalo, da nisem Jud, pa tudi če bi bil, bi bil drugorazreden Jud, kajti ta narod ima nekakšno hierarhijo. Ugotovil sem, da sem pravzaprav nacist, ker, saj veste, sem nemškega rodu. Kar me je na neki način razveselilo ..."

O sočustvovanju s Hitlerjem in o "nadležnem" Izraelu
"Kaj naj rečem? Čisto razumem Hitlerja; mislim, da je naredil nekaj slabih stvari, seveda. Ampak čisto lahko si ga predstavljam na koncu, kako sedi v svojem bunkerju," je razpredal režiser. "Ni to, čemur bi človek rekel 'pozitivec', ampak veliko o njem mi je jasno in do neke mere z njim sočustvujem."

"Ampak, dajte no, ne podpiram druge svetovne vojne in nisem proti Judom ..." je še pristavil. V tem spravljivem tonu mu sicer ni uspelo dokončati: "Zelo sem 'za' Jude. No, tako zelo spet ne, ker Izrael je res nadležen."

"Kako se lahko izvlečem iz tega stavka?" je nadaljeval, najbrž ob pogledu na zbrane novinarje. "No prav, nacist sem," je bila po komentarju, da je silen ljubitelj Alberta Speera, še končna pika na i.

Z ogorčenjem ne gre pretiravati?
Pozneje je von Trier v izjavi za Associated Press situacijo skušal popraviti. "Nimam česa silnega povedati, zato moram malo improvizirati, če hočem svoja čustva na neki način spraviti v besede. Nimam pojma, od kod se je vzela vsa ta zadeva z nacizmom, ampak če preživiš veliko časa v Nemčiji, se včasih samo hočeš počutiti malo svobodnega in govoriti o tem sranju, razumete?"

Vsem štirim protagonistom Von Trierjeve "drame o koncu sveta" Melancholia - Kirsten Dunst, Charlotte Gainsbourg, John Hurt in Stellan Skarsgard - je med Trierjevimi komentarji uspelo ohraniti bolj ali manj nevtralne izraze (se je pa Dunstova menda na neki točki nagnila k Gainsbourgovi in zamrmrala: "O moj Bog, tole je grozljivo.") "Rad naklada," ga je po konferenci branila v nekem intervjuju, "in mislim, da si je danes skopal goloboko luknjo."

Naslednji film: porno s Kirsten Dunst
Verjetno so igralko ujezili tudi režiserjevi komentarji na račun njenih golih prizorov v Melancholii. "Zdaj seveda hoče še. Take ženske pač so," se je "šalil". "Tudi Charlotte se strinja. Tokrat hočeta res, res trdo pornografijo, tri- ali štiriurni film, in jaz bom dal vse od sebe."

Von Trier je iz draženja canskega občinstva v preteklosti naredil že prav hobi. Leta 2000 je žirija njegovo Plesalko v temi sicer nagradila z glavno nagrado, zlato palmo, a je film obenem ostro polariziral gledalce na goreče privržence in ostre kritike. Podoben odziv je predlani izzvala njegova temačna, za marsikoga moteča in travmatična drama Antikrist, ki so jo najostrejši kritiki označili za "sadistično pornografijo" (ang. torture porn), žirija pa jo je nagradila s priznanjem za Charlotte Gainsbourg v glavni ženski vlogi.

Melancholia, ki v redno distribucijo prihaja jeseni, je zgodba o Justine (Dunst), dekletu v primežu depresije, ki poročni dan svoje sestre (Gainsbourg) spremeni v pravo katastrofo. Družinska drama se odvija na ozadju bližajoče se apokalipse, kajti proti Zemlji drvi skrivnostni planet Melancholia, ki spreminja barvo med modro in črno.
Bolj kot zgodba o bližajočem se koncu sveta je Melancholia meditacija o različnih načinih, s katerimi ljudje obvladujemo svoj strah pred smrtjo. "Zame je to film o stanju duha in no, v življenju sem imel nekaj melanholičnih obdobij, zato je bila izbira tematike očitna," pravi von Trier, ki je v preteklosti že večkrat spregovoril o svojem boju z depresijo.

Je sploh kdo govoril o filmu?
Poleg že omenjenih v Melancholii nastopajo še Kiefer Sutherland, Charlotte Rampling in Udo Kier. Film si je po prvi projekciji prislužil vljuden aplavz, ne pa tudi glasnega žvižganja, ki neredko pospremi "problematične" filme v Cannesu. Nekateri recenzenti so že komentirali, da odnosi in interakcija med liki ne dosežejo ravno pričakovanj, da pa von Trier kot po navadi blesti na področju fotografije in popolnoma uspe s čustvenim uvodom.

Film je okrcal celo njegov stvaritelj, ki je komentiral, da so mu nekateri vidiki filma všeč, določeni prizori pa se mu zdijo absolutno negledljivi. "Mogoče je sranje. Seveda upam, da ni. Ampak obstaja zelo velika možnost, da tole, saj veste, res ni vredno ogleda."