Ko je potihnil topot madžarskih konjenikov, ki so v 10. stoletju grmeli skozi naše kraje plenit v Italijo, se je ozračje sprostilo. Ljubljanski prostor z ugodno lego na vozlišču prometnih poti in bližino plovne reke Ljubljanice je znova postal privlačen za naselitev. Foto: RTV Slovenija
Ko je potihnil topot madžarskih konjenikov, ki so v 10. stoletju grmeli skozi naše kraje plenit v Italijo, se je ozračje sprostilo. Ljubljanski prostor z ugodno lego na vozlišču prometnih poti in bližino plovne reke Ljubljanice je znova postal privlačen za naselitev. Foto: RTV Slovenija
Kdaj je nastajala srednjeveška Ljubljana in kakšno je bilo življenje na njenih ulicah? Katere so bile prve obrti v mestu? Kdo je vladal mestu treh trgov, ki jih je obzidje združilo v eno srednjeveško Ljubljano pod utrjenim grajskim gričem? Kaj so za mesto pomenile sejemske pravice, kateri cerkveni redovi so bili najvplivnejši, od kod ime 'Ljubljana' in kako je mestno obzidje pomagalo ubraniti turške vpade? Foto: Borut Živulović/Bobo

V zadnjih letih so arheologi prišli do vznemirljivega spoznanja. Zametke srednjeveškega mesta so - po zaslugi odkritja lesene posode na Stritarjevi ulici - pomaknili vsaj za 100 let prej, kot je veljalo do zdaj. Tudi najdba usnjarskih izdelkov z današnje Krojaške ulice priča o zgodnji urbanizaciji Ljubljane na desnem bregu Ljubljanice.

Analize presenetljivo dobro ohranjenih usnjarskih izdelkov, polizdelkov in ogromnih količin odpadnega materiala kažejo na to, da so imeli v čevljarski delavnici stalne dobavitelje ovčje, kozje in telečje kože, kar pomeni, da je bila čevljarsko-usnjarska obrt srednjeveške Ljubljane eden prvih dobro razvitih poklicev.

Več o tem lahko izveste v dokumentarcu Vonj po starem mestu po scenariju Maje Bahar, ki je nastal pod okriljem Televizije Slovenija. Kot snemalec in direktor fotografije je film soustvaril Marko Kočevar, montažer pa je bil Andrej Modic.


Srednji vek je bil tudi obdobje silnega intelektualnega razcveta in tudi Ljubljana je bila v 15. stoletju pomembno humanistično središče, ki se je tako po duhovni kot tudi gospodarski moči kosala z drugimi mesti srednjeveške Evrope.

Vonj po starem mestu je zgodba o uspehu srednjeveške Ljubljane, film pa je nastal ob razstavi Srednjeveška Ljubljana, ki je v Mestnem muzeju na ogled že od novembra (ujamete pa jo lahko še natančno en mesec, do 2. maja).

V času dokumentarec seže do 15. stoletja, ko je Ljubljana po gospodarski moči prehitela ne le vsa kranjska mesta, ampak tudi Gradec in Dunajsko Novo mesto. Živahna Ljubljana je privabljala plemstvo s Kranjskega in iz drugih dežel. Valvasor opiše, kako živo je bilo v njegovih časih naše mesto: "Živila pripeljejo kmetje v Ljubljano vsak teden dvakrat, ob sredah in sobotah. Tedaj vidiš na trgu takšno množico ljudi, da daleč presega število ob sejmih."

Nataša Golob pred kamero med drugim razkrije, da je škof v Trstu Enej Silvij Piccolomini tiste čase raje prebival v Ljubljani, češ "da je bilo bolj interesantno, kot da bi živel v Trstu, kjer je bil pa navsezadnje škof".


Če ste ga zamudili, si lahko dokumentarec ogledate v spodnjem videu.